“21. soletje, stoletje biotehnologije. Tudi v Sloveniji?”
V tednu, ko je Kemijski institut (KI) praznoval 70. obletnico delovanja, je potekala tudi razprava na temo “21.stoletje, stoletje biotehnologije. Tudi v Sloveniji?” Izjemno plodovita razprava je odprla vrsto dilem, ki zadevajo spoznanje, da bo biotehnologija ena od ključnih panog razvoja v tem stoletju. Celo več, ocenjujejo, da bo biotehnološka revolucija imela na vsakega med nami močnejši vpliv, kot vse druge tehnološke revolucije v zgodovini. Ta teza se je v bistvu potrjevala skozi vso razpravo. Samo podatek, ki ga je omenil direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Gregor Anderluh, da je v zadnjem desetletju v ZDA, ki so na področju biotehnologije najbolj napredne, ta dejavnost rasla z 10% rastjo.
Več kot 20 držav na svetu je biotehnologijo umestilo v svoje strateške dokumente. Tudi razvojni ekonomisti pravijo, da mora postati biotehnologija nekako sidrišče, okrog katerega se bodo razvijale druge panoge. Prof. dr. Tamara Lah je dejala, da prav zato namerava Nacionalni inštitut za biologijo ustanoviti biotehnološki inkubator, kjer bi potekale biotehnološke raziskave in bi se izobraževali mladi kadri, katerih manko postaja vedno večji problem pri nas. V tako stičišče skušajo privabiti strokovnjake tako iz domačih institucij kot iz tujine. Da je biotehnologija naredila največji preboj na izdelavi bioloških zdravil, je potrdil tudi dr. Matjaž Oven iz Biofarmacevtike Lek d.d.. Poudaril pa je, da so projekti biotehnologije dolgotrajni in zahtevajo tudi velika finančna vlaganja zaradi zahtevne in drage infrastrukture. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pa je pri nas v bistvu edini bazen, od koder prihajajo diplomanti z znanjem in se potem specializirajo za posamezna področja, je povedala prof. dr. Branka Javornik z omenjene fakultete. Zaskrbljujoče pa je, da v zadnjih letih niso uspeli pridobiti finančnih sredstev za raziskave, ki bi omogočile nadaljnji razvoj tega pomembnega področja. Na to je odgovarjal dr. Tomaž Boh, državni sekretar za znanost na resornem ministrstvu, ki je poudaril, da je biotehnologija nedvomno ključna in pomembna tema v razvoju pri nas in bo potrebno v prihodnjih letih nameniti večja finančna vlaganja, tako na bazični kot aplikativni ravni. Eno redkih mladih podjetij, ki znanstvena spoznanja uspešno uporabljajo za svoje izdelke, usmerjene predvsem v krožno gospodarstvo in farmacijo, je Acies Bio, kar je nadrobneje predstavil dr. Gregor Kosec. S svojimi izdelki so usmerjeni na mednarodni trg in čeprav so majhno podjetje, uspešno konkurirajo v tem okolju. Ker pa je biotehnologija področje, ki je še posebej obremenjeno z večjimi finančnimi zahtevami zaradi infrastrukture, je dr. Peter Wostner iz Službe vlade RS za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko poudaril, da je prav zaradi drage infrastrukture potrebno sodelovanje med inštituti, univerzo, malimi in velikimi podjetji. Cilj strategije pametne specializacije pa je zgraditev mostov med znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. A kakorkoli: razvoj biotehnologije bo na koncu pokazal, za katere tehnološke aplikacije se bo znanost odločila. Napovedi gredo v smer, da bodo vedno bolj prevladovale ekološke in trajnostno usmerjene tehnologije, nekatere tehnologije genskega inženirstva pa bi uporabili v primerih, ko se s preventivo in holistično zdravstveno prakso ne bi mogli obvarovati pred hudimi ali dednimi boleznimi. In če znanost danes zna narediti več, kot si upa narediti, ni pomembna le motivacija njih samih ali podjetij, ki jih financirajo. Pomembna je motivacija javnosti, saj le z njenimi pričakovanji in željami določamo kulturne parametre za prihodnost. In ta razmislek bi morali sprejeti odločevalci državnih struktur, ki z razvojnimi koncepti spodbujajo ali zavirajo tudi smer znanstvenih raziskav.
