Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 14.03.17 in Inštituti

25. DNEVI JOŽEFA STEFANA, 20. – 25. marec 2017

25. DNEVI JOŽEFA STEFANA, 20. – 25. marec 2017

Na Institutu »Jožef Stefan«  prirejajo tradicionalne Dneve Jožefa Stefana, ki s številnimi predavanji, okroglo mizo, podelitvijo priznanj, odprtjem razstave in dnevom odprtih vrat predstavijo dejavnost inštituta širši javnosti. Letošnji Dnevi bodo potekali od 20. do 25. marca 2017.

20. marec

NAČRTOVANJE MATERIALOV: VEČ-NIVOJSKO MOLEKULSKO MODELIRANJE NANOSTRUKTRUNIH MATERIALOV
Prof. dr. Maurizio Fermeglia,
Rektor Univerze v Trstu, Trst, Italija
Velika predavalnica Instituta, ob 13.00
Eden od glavnih ciljev računske znanosti o materialih je hitro in natančno napovedovanje lastnosti novih materialov, preden jih sintetiziramo, pripravimo in karakteriziramo. Problem nanostrukturnih materialov je, da so njihove lastnosti odvisne od nanostrukture in od interakcij na atomarni ravni. Žal nimamo ene same metode, s katero bi lahko modelirali strukturo in napovedali lastnosti sistemov z velikim številom atomov na časovni ravni mikrosekund. Razvili so protokole za več- nivojsko molekulsko modeliranje, primerne za inženirje, tako, da so vključili metode in rezultate modeliranja od nano-nivoja (na primer MD) do mezo-nivoja in metod končnih elementov. Z razvitim protokolom lahko napovemo makroskopske lastnosti materialov, pri čemer upoštevamo nanostrukturo in vpliv medpovršin na nano-ravni. Tako smo dobili močno orodje za načrtovanje nanostrukturnih sistemov. V predavanju bodo opisali podrobnosti več-nivojskega molekulskega modeliranja in se osredotočili na nekaj industrijsko pomembnih primerov s področij znanosti o materialih in ved o življenju.

ODPRTJE RAZSTAVE GRAFIK RIKA DEBENJAKA OB 30. OBLETNICI SMRTI, Galerija IJS, ob 14.30
Riko Debenjak je v umetniški grafiki našel sodoben izraz za motive, ki jih je v preteklosti gojila slovenska narodna tradicija. Za profil Ljubljanske grafične šole je bil odločilen pariški atelje Johnnyja Friedlaenderja, pri katerem so se izpopolnjevali nekateri slovenski grafiki. Prvi ga je leta 1957 obiskal Riko Debenjak. Iz njegovega ateljeja je izšla tudi paradna tehnika Ljubljanske grafične šole, slikovita barvna jedkanica, pogosto v kombinaciji z akvatinto. Prav z Debenjakom je slovenska grafika sredi druge polovice prejšnjega stoletja prodrla v svet. Panjskim končnicam, nečkam in drugim folklornim elementom je vdahnil novo likovno vrednost, polno sodobne poetike. Obvladal je lesorez, akvatinto, jedkanico, litografijo, loteval se je eksperimentov z barvo in z zamiki plošč.

21.marec

NANOTRENJE: MEHANIKA NERAVNOVESJA – Prof. dr. Erio Tosatti, SISSA, ICTP, and CNR-IOM Democritos, Trst, Italija
Velika predavalnica Instituta, ob 13.00

Trenje in izgube so pomembne in prisotne povsod. Pa vendar jih smatramo prej za odvečne, kot pa za pomembno področje fizike – predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne teorije. V seminarju bo dr. Tosatti argumentiral nasprotno, da omenjena dejstva predstavljajo izziv, ki se ga je vredno lotiti. Simulacije in teorija nam lahko pomagajo pri razumevanju in napovedih nekaterih fizikalnih pojavov preko sledi, ki jih le-ti puščajo z izgubami in trenjem na nanoskali. Slednja torej lahko deluje kot nekakšno spektroskopsko orodje za pojave, katerih drugače ne moremo študirati. Še več, teoretični napori v tej smeri nam odkrivajo vidike in pojave, ki jih ne pričakujemo.

22.marec

POTAPLJAŠKA IN GORSKA FIZIOLOGIJA POMAGATA PRI NAČRTOVANJU BIVANJA V VESOLJU – prof. dr. Igor Mekjavič, Institut “Jožef Stefan”, Velika predavalnica Instituta, ob 13.00

Človek je že večkrat obiskal Luno. Obiski so bili časovno in geografsko omejeni. Svetovne vesoljske agencije se sedaj pripravljajo na bolj obsežno odkrivanje Lune, da bi omogočilo stalno prisotnost človeka na Luni, kasneje pa tudi na Marsu. Dosedanje izkušnje z bivanjem človeka na Mednarodni vesoljski postaji in rezultati raziskav na Zemlji, predvsem na področju potapljaške in gorske medicine, bodo pomagali pri načrtovanju domovanj na Luni in Marsu. Konzorcij evropskih znanstvenikov že vrsto let uspešno sodeluje pri raziskavah v Olimpijskem športnem centru Planica, katerih cilj je ovrednotiti učinek življenja v bodočih habitatih na Luni na človekov organizem. Z izzivi, povezanimi z odkrivanjem in kolonizacijo Lune in Marsa, se bodo ukvarjale bodoče generacije znanstvenikov, med katerimi prčakujemo prispevke tudi slovenskih raziskovalcev.

Predavanje je poklon pionirju slovenske fiziologije, prof. dr. Albinu Seliškarju (1896- 1973), ki je leta 1941 posnel prvi izobraževalni/potopisni film o začetkih avtonomnega potaljanja na Jadranu; film bo prikazan med predavanjem.

SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA, Velika predavalnica Instituta, ob 18.00
Institut podeljuje zlate znake Jžefa Stefana za odmevna doktorska dela s področja naravoslovno-matematčnih, tehnških, medicinskih in biotehniških ved. Slavnostni govornik bo direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prof. dr. József Györkös.

23.marec

OKROGLA MIZA – REALNA VIRTUALNOST, Velika predavalnica Instituta, ob 13.00

Ob pojavu lažnih novic, t. i. post truth, post-faktisch, postfaktičnih in kar je še takih poimenovanj, se vse bolj pojavlja razmislek, kam utegne pripeljati tako popačenje medijskega prostora. V 90-ih letih, ko je internet nastajal, je pomenil razvoj svetovne demokracije in oblikovanje informacij, ki že po definiciji pomenijo neko moč. Vanj je vstopila demokratična javnost in dobila možnost, da oblikuje mnenje o vsem, tudi o tistem, o čemer je morala sicer biti tiho. Mnenje je postalo imperativ svobode, ki jo je splet ponujal. Občutek demokratičnosti pa je tudi dopuščal širjenje informacij, ki za svoj obstoj niso potrebovale preverjanja realnih dejstev.
In ravno ta popačena dejstva dobivajo v virtualnih svetovih veliko pristašev. Analitiki zato vedno bolj opozarjajo, da množični mediji ubijajo kritično mišljenje, ker ne vključujejo misleče javnosti državljanov, pač pa atomizirane, med seboj povezane posameznike. Ti se zatekajo pred drugačnim mišljenjem vedno bolj v mehurček, v svoj fantazijski svet, kar onemogoča reševanje skupnih problemov na podlagi skupnega javnega mnenja. Uporabno mnenje pa je zgolj tisto, ki s pomočjo medijev izhaja iz javne rabe uma.
Zgovoren je podatek, da v Združenih državah Amerike približno 45 odstotkov ljudi navaja kot absolutno referenco znanja, vedenja, Facebook, tretjina ljudi pa navaja Twitter. Kot rešitve za prepoznavanje laži se zato pojavljajo ukrepi, ki bi uvajali t. i. virtualne medijske asistente in jezikovne modele komuniciranja človeka in računalnika. Vendar, ali nas lahko globalne tehnološke kampanje zaščitijo pred lažnimi zgodbami? Ali ima realnost sploh še svojo težo pred lažnimi in popačenimi novicami? Kaj bi se zgodilo z znanostjo, če bi se z znanstvenimi dosežki, raziskavami, razmišljanji znašla v realni virtualnosti? Kako lahko znanost v takih pogojih zaščiti svojo družbeno vlogo? O teh vprašanjih bodo razpravljali:

Jože Damijan, ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Jože Vogrinc,
sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Borut Vogelnik, slikar in predavatelj na ALUO, član skupine Irwin
Jadran Lenarčič,
raziskovalec in direktor Instituta “Jožef Stefan”

24. marec

OB 10-LETNICI EVROPSKEGA RAZISKOVALNEGA SVETA ERC
Velika predavalnica Instituta, ob 13.00
Dogodek je namenjen predvsem mlajšim raziskovalcem na zčetku raziskovalne kariere, ki si prizadevajo ustvariti nova raziskovalna področja in se podati na samostojno raziskovalno pot. Predstavili bodo zmagovalni projekt direktorjevega sklada za leto 2017, ki omogoča nakup nove raziskovalne infrastrukture mlajšim raziskovalcem IJS. Gostja dogodka bo dr. Nedjeljka Žagar, prejemnica ERC Starting Grant za leto 2011

25. marec

DAN ODPRTIH VRAT
Pred glavno stavbo Instituta, Jamova 39, ob 9.00-14.00
Obiskiovalci so vabljeni, da se udeležijo dneva odprtih vrat na Institutu “Jožef Stefan”, kjer bodo izvedeli več o delu in sestavi Instituta, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev.
Obiskovalce vabijo, da se ob polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h ) zberejo pri vratarju na glavnem vhodu IJS (Jamova 39) ter si ogledajo in izberejo enega od programov ogledov laboratorijev Instituta v trajanju ene ure. Na voljo so programi: snov, robotika, bio-kemo-fizika ter informacijske tehnologije in okolje. Ob tem bodo na voljo tudi enourne delavnice Šole eksperimentalne kemije, ki obiskovalcem omogočajo neposredno sodelovanje pri poskusih.
Ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30 bo organiziran prevoz (odhod z Jamove 39) na Reaktorski center – enoto IJS v Podgorici, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali enega od slovenskih pospeševalnikov, laboratorije Odseka znanosti o okolju, razstavo o jedrski tehnologiji in raziskovalni jedrski reaktor Triga.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *