Prva podelitev Blinčevih nagrad na področju fizike
Letošnja prva podelitev Blinčevih nagrad za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, pomeni priznanje najodmevnejšim dosežkom in najbolj odličnim raziskovalcem na tem področju. Fizika je temeljna naravoslovna znanost, katere odkritja so široko uporabna v drugih naravoslovnih in tehničnih vedah pa tudi v medicini, znanostih o okolju, ne nazadnje tudi v družboslovju in humanistiki. Slovenski fiziki dosegajo mednarodno odmevne uspehe, so avtorji prestižnih publikacij v revijah svetonega ranga in vodijo mednarodne projekte. Ideja o stanovskih nagradah je povezana s spominom na življenje in delo akademika prof. dr. Roberta Blinca (1933-1911). Blinc je bil eden najprodornejših slovenskih znanstvenikov, velja za utemeljitelja uporabe jedrske magnetne resonance (NMR) pri študiju fizike faznih prehodov. Njegovi izsledki na tem in sorodnih področjih so bili podlaga za mnoge aplikacije v novih tehnologijah in industrijski praksi. Ves čas svojega delovanja si je prizadeval za mednarodno primerljivost znanstvene uspešnosti in za umeščanje slovenske fizike v sam svetovni vrh.
Blinčeva nagrada za fizike na začetku kariere: prof. dr. Matjaž PERC
Dr. Matjaž Perc je redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Nagrado je prejel za pomemben doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebej za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda, ter za razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov. Ti prispevki so vzpostavili močne vezi med fiziko in družbo na osnovi spodbujanja medsebojnega sodelovanja, zagotavljanja javnih dobrin in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Prof. dr. Matjaž Perc je s svojim izjemnim raziskovalnim delom utemeljil fiziko družbenih sistemov v Sloveniji in utrl pot uporabi statistične fizike pri reševanju ključnih problemov v današnji družbi raziskovalcem po vsem svetu. Med drugim je tudi Zoisov nagrajenec za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike kompleksih sistemov, prejel je tudi prestižno nagrado Nemškega fizikalnega društva za najboljšega raziskovalca področja socio- in ekonofizike.
Blinčeva nagrada za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike: dr. Martin KLANJŠEK
Dosežek dr. Martina Klanjška z Instituta Jožef Stefan, ki je bil objavljen v najprestižnejši fizikalni reviji Nature Physics, poroča o obstoju zelo nenavadnih kvazidelcev, ki jih imenujemo anjoni. Vsi delci, ki so jih doslej zaznali v naravi, so bodisi fermioni bodisi bozoni: prvi, med katere spadajo npr. elektroni in protoni, podležejo Fermi-Diracovi statistiki, medtem ko druge, npr. fotone in Higgsove bozone, opisuje Bose-Einsteinova statistika. Pred štirimi desetletji je Nobelov nagrajenec Frank Wilczek razmišljal o nenavadnih delcih, ki ne bi bili niti fermioni niti bozoni, temveč bi zanje veljala statistika iz kontinuuma med Fermi-Diracovo in Bose-Einsteinovo. Pri teh delcih bi kvantnomehanična funkcija stanja ob zamenjavi dveh delcev pridelala poljuben fazni faktor – od tod angleška beseda »any« v imenu anjonov. Takšnih delcev zaenkrat v naravi še niso opazili. Alexei Kitaev pa je leta 2006 napovedal, da bi lahko anjonski kvazidelci obstajali v stanju kvantne spinske tekočine posebne vrste ravninskega kvantnega magneta s šestkotno mrežo. Najobetavnejši primer takšnega kvantnega magneta, plastoviti kristal rutenijev triklorid, so fiziki po svetu zavzeto proučevali šele zadnja štiri leta. Eden od glavnih ciljev teh raziskav je bila seveda potrditev ali ovržba odmevne napovedi Kitaeva. Prva potrditev in s tem odkritje anjonov sta uspela skupini pod vodstvom dr. Martina Klanjška, kmalu zatem pa so o tem poročale tudi nekatere konkurenčne skupine. Dr. Klanjšek in sodelavci so v rutenijevem trikloridu zaznali dve vrsti anjonskih kvazidelcev, in sicer Majoranove fermione in umeritvene flukse oziroma vrtince. Anjoni in med njimi zlasti Majoranovi fermioni so privlačni predvsem zato, ker jih je mogoče med seboj plesti na podoben način, kot pletemo vrvi, da nastanjo vozli. Anjonski vozli imajo spomin in z njimi je mogoče izvajati kvantne logične operacije. V svoji napovedi je Alexei Kitaev predvidel protokole delovanja morebitnega topološkega kvantnega računalnika na podlagi anjonov. Tako predstavlja dosežek dr.Martina Klanjška tudi korak proti uresničitvi topološkega kvantnega računalnika, ki je nekakšen sveti gral današnje tehnologije.
Blinčeva nagrada za življenjsko delo s področja fizike: prof. dr. Peter PRELOVŠEK
Prof. dr. Peter Prelovšek je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi. Tako je v zgodnjem obdobju pogosto sodeloval z akademikom prof. dr. Robertom Blincem pri študiju inkomenzurabilnih sistemov, pri čemer je znan njegov ključni prispevek pri razvoju in študiju teoretičnih modelov inkomenzurabilnih struktur. V tem obdobju so njegove raziskave tesno povezane tudi s kvantno teorijo transporta elektronov v urejenih in neurejenih trdnih snoveh ter s teorijo faznih prehodov. Po odkritju novih visokotemperaturnih superprevodnikov leta 1986 se je s sodelavci usmeril v teorijo in razvoj numeričnih metod za kvantno obravnavo močno sklopljenih elektronov in njihovih lastnosti v povezavi z eksperimenti. V zadnjem obdobju raziskuje predvsem na področju kvantnih spinskih verig, integrabilnih kvantnih sistemov, frustriranih spinskih sistemov, kot so spinske tekočine, ter modelov za študij večdelčne lokalizacije.
Znanstveni opus prof. dr. Petra Prelovška zajema 171 znanstvenih del. Med temi jih je kar 32 izšlo v najbolj elitni fizikalni reviji Physical Review Letters. Mednarodna vpetost ter predanost prof. Prelovška se zrcali tudi v priznanju Outstanding Referee, ki mu ga je leta 2008 podelila American Physical Society. Od leta 2012 je član uredniškega odbora eminentne revije Physical Review Letter
Širina znanstvenega opusa prof. dr. Petra Prelovška se ne kaže le v obsegu raziskovalnih področij teorije trdnih snovi, na katerih raziskovalno deluje, temveč tudi v razvoju analitičnih in numeričnih metod. V znanosti je znan kot izumitelj t.i. Lanczoseve metode pri končni temperaturi (Finite Temperature Lanczos Method), ki jo je razvil skupaj s svojim doktorandom dr. Janezom Jakličem in jo danes uporablja več skupin po svetu. Delo s podrobnim opisom metode je izšlo v pregledni reviji Advances in Physics.
V obdobju številnih gostovanj, sodelovanj v različnih mednarodnih projektih in organizacij znanstvenih srečanj, je vzpostavil široko mrežo sodelavcev iz tujine in tako znatno prispeval k mednarodnemu ugledu teoretične fizike v Sloveniji. Svoje mednarodne povezave je izkoristil tudi za promocijo mladih doktorjev znanosti. Na pedagoškem področju pa je vpeljal številne sodobne tematike v študijske programe s področja fizike.
Foto: IJS
