Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 29.11.17 in Univerze

Biotehniška fakulteta z nagrado Alexander-von-Humboldt-Gedächtnispreis

Biotehniška fakulteta z nagrado Alexander-von-Humboldt-Gedächtnispreis

Spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 (angl. Alexander von Humboldt Memorial Award) za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalno združenja Senckenberg so za svoj prispevek na področju speleobiologije v Frankfurtu prejeli štirje slovenski raziskovalci, trije iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Trontelj, prof. dr. Rok Kostanjšek in Teo Delić ter Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna.

Združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung je eno najstarejših in največjih v Evropi, ustanovljeno leta 1817 na pobudo Johann Wolfgang von Goetheja. Danes združuje več raziskovalnih inštitutov in naravoslovnih muzejev, med drugim v Frankfurtu, Dresdnu, Tübingenu in Görlitzu. Izdaja devet mednarodnih znanstvenih revij s področja raziskav biodiverzitete, morske biologije, evolucije in paleontologije. Vsako leto podeljuje nagrado za najboljši znanstveni članek, ki je v preteklem letu izšel v kateri izmed publikacij združenja Senckenberg.

Nagrado ‘Alexander von Humboldt Memorial Award 2017’ so od direktorja združenja Prof. Dr. Volkerja Mosbruggerja v Frankfurtu v ponedeljek, 27. novembra, prejeli slovenski biologi Slavko Polak, Teo Delić, Rok Kostanjšek in Peter Trontelj za znanstveni članek  „Molecular phylogeny of the cave beetle genus Hadesia (Coleoptera: Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini), with a description of a new species from Montenegro“ objavljen v reviji Arthropod Systematics & Phylogeny 74(3): 241–254. Avtorji delujejo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in v Notranjskem muzeju Postojna, raziskavo pa je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

V nagrajenem znanstvenem delu avtorji obravnavajo filogenijo visoko specializiranih jamskih hroščev hadezij in opisujejo novo vrsto iz črnogorskega kraškega podzemlja, Hadesia zetae, poimenovano po srednjeveškem črnogorskem kraljestvu. Žirijo je ob atraktivnosti raziskovalnega objekta prepričal integrativni pristop k sistematski biologiji, ki združuje natančno morfološko analizo z molekularno filogenetiko in biogeografijo in obenem opozarja na ogroženost podzemeljskega živalstva.

»Objava je del širših raziskav evolucije in taksonomije jamskih hroščev podzemljarjev, s katero smo potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Kar je človeška ribica za podzemeljske vode, so jamski hrošči v kopnih jamah«, je povedal Slavko Polak, višji kustos v Biološkem oddelku Notranjskega muzeja Postojna.

»Nagrade smo posebej veseli, ker utrjuje mednarodni položaj slovenske speleobiologije, torej znanosti o življenju v podzemeljskih okoljih, ki je kot znanstvena disciplina pred skoraj dvema stoletjema vzniknila na ozemlju Slovenije«, je dodal prof. dr. Peter Trontelj iz Katedre za zoologijo, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Foto: Slavko Polak

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *