Biotska raznovrstnost s kmetijstvom za kmetijstvo
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so organizirali strokovni posvet na temo biotske raznovrstnosti in kmetijstva. Glavni namen je bil snovalcem kmetijskih in okoljskih politik predstaviti stanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji in jim na osnovi najnovejših raziskav, ki jih izvajajo tudi na NIB-u, podati nekatere predloge za bolj učinkovito ohranjanje narave.
Udeležili so se ga minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan in drugi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Raziskovalec NIB-a, prof. dr. Davorin Tome, je uvodoma poudaril, da je kmetijstvo ena najpomembnejših dejavnosti, ki ljudem omogoča preživetje, a sta preživetje in kvaliteta življenja ljudi hkrati močno odvisna tudi od biotske raznovrstnosti, na slednjo pa ima zaradi posegov v prostor velik vpliv prav kmetijstvo. Spreminjanje biotske raznovrstnosti je v Sloveniji slabo raziskano, saj z monitoringi spremljamo manj kot 1 % vseh vrst, ki živijo pri nas. Še največ podatkov je za ptice kmetijske krajine, katerih število se je v zadnjih osmih letih zmanjšalo skoraj za polovico. To kaže, da ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu niso dovolj učinkoviti in bi jih bilo treba dopolniti. Izpostavil je tudi pomen Rdečih seznamov ogroženih vrst, ki so v Sloveniji zastareli, saj večinoma temeljijo na podatkih izpred 25 let. Težava je tudi v tem, da pri nas varujemo predvsem Natura vrste, torej vrste, ki so pomembne v evropskem merilu, ne pa tudi nacionalno pomembnih vrst, ki so pomembne za Slovenijo. Na podlagi nacionalno pomembnih vrst bi lahko izdelali kazalec ohranjenosti biotske raznovrstnosti.
Minister Židan se je strinjal, da je varovanje biotske raznovrstnosti pomembno, pri tem je potrebno upoštevati da je kmetovanje v osnovi gospodarska dejavnost, ki kmetu omogoča preživetje. Izziv predstavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti ob istočasnem ohranjanju kmetijskih površin.
Udeleženci posveta so se strinjali, da nas upadanje biotske raznovrstnosti sili k bolj poglobljenemu in celovitemu pristopu iskanja rešitev upravljanja z okoljem. Pri tem so ključni sodobna znanost in raziskovanje biotske raznovrstnosti ter ozaveščanje in izobraževanje kmetov, zato predvidevajo tesnejše in trajno sodelovanje NIB-a z MOP, MKGP, ZRSVN, KGZS in drugimi strokovnimi službami. Le skupaj bomo lahko postavili temelje trajnostnega razvoja, ki omogoča ohranjanje ekosistemov in njihovih neprecenljivih ekosistemskih storitev.
