Branko Milanović na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

V okviru Dekanjinega sprejema je Ekonomska fakulteta v Ljubljani gostila svetovno znanega ekonomista Branka Milanovića, ki sodi med pionirje sodobnega raziskovanja neenakosti. Kot vodilni ekonomist pri Svetovni banki je vodil sistematično zbiranje in analizo podatkov o porazdelitvi dohodkov po posameznih državah. Je tudi avtor številnih knjig in novih konceptov merjenja globalne neenakosti in avtor slovite “elephant curve”, ki velja tudi za krivuljo desetletja. Kot je v elegantni uvodni predstavitvi Milanovića poudaril prof. dr. Jože P. Damijan, gre za »intelektualca stare šole« in to mu daje intelektualno širino, ki jo sodobni ekonomisti ne premorejo več. Ti namreč na doktorskem študiju dobijo servirano ekonomijo v obliki algoritmov, okostje brez mesa, brez resne analize in brez politične ekonomije. Kot taki seveda ne morejo razumeti ekonomskih trendov, ne znajo jih umestiti v ustrezen zgodovinski, kulturni in sociološki kontekst. Intelektualno širino Milanoviću pa daje dobra izobrazba drugih področij, saj je študiral filozofijo, zgodovino in klasično literaturo. Med ekonomisti je morda taka izjema Thomas Piketty, znan tudi po v slovenščino prevedenem delu »Kapital v 21. stoletju«, ki je tudi svojim kolegom očital, da so plehki in ne poznajo skoraj nobene neekonomske knjige. Milanović je v predavanju predstavil svojo zadnjo knjigo »Global Inequality: A New Approach for the Age of Globalization«. Delo je prejelo že ogromno priznanj in je bilo tudi proglašeno za knjigo lanskega leta o globalizaciji. Avtor je predstavil trende v globalni neenakosti in pojasnil, kaj se je dogajalo v zadnjih 30 letih v času intenzivne globalizacije. Globalna neenakost se je sicer zmanjšala, neenakost znotraj držav, tako razvitih kot nerazvitih, pa se je povečala. Pojasni, kateri dejavniki so vplivali na take razmere in odgovarja na vprašanje,   kakšna je prihodnost srednjega razreda v razvitih državah.

Foto: ozy.com