Covid-19, sončna svetloba in vitamin D – medsebojno delovanje?
Ob ugibanju, kaj utegne pomeniti poletje za širjenje ali utišanje virusa Sars-CoV-2, je veliko nejasnosti. Oglasili pa so se dermatologi in drugi specialisti ter na osnovi minulih raziskav in siceršnjih znanstvenih spoznanj, skušali pojasniti problem.
Tako recimo dermatolog Richard Weller z Univerze v Edinburghu pravi, da je pri proučevanju podatkov Covid-19 v ZDA ugotavljal, da obstaja povezava med državami, ki na svojem ozemlju dobijo veliko sonca in stopnjo smrtnosti, saj so letni časi že od nekdaj igrali vlogo pri nastanku in prenosu patogenov. Raziskovalci z Univerze Yale opominjajo, da sta se v zimskih mesecih pojavila oba smrtonosna virusa – najprej SARS in zdaj Sars-CoV-2. In kot kaže, zimsko obdobje res spodbuja širjenje respiratornih virusov.
Raziskovalci na Univerzi Connecticut so v študiji uporabili podatke o podnebju in stopnji okužbe na ravni države, da bi ocenili verjetnost okoljskih dejavnikov – temperature, vlage in ultravijolične svetlobe. Zaključili so, da bo prihajajoče poletje po vsej verjetnosti znižalo stopnjo okuženosti. To sicer ne pomeni, da se bo virus izničil, le njegovi učinki se bodo utišali.
Pri napovedih so raziskovalci sicer previdni in izrecno ne trdijo, da bo poletje prineslo olajšanje. Vendar Weller zatrjuje, da obstaja več verjetnih mehanizmov, s katerimi bi lahko povečana sončna svetloba preprečila širjenje Covid-19. Z inaktivacijo virusov na površini, bi UV svetloba lahko uničila tudi delce virusa, ki se prenašajo po zraku. To mnenje podpirajo tudi raziskave Univerze Columbia in drugih. Ne gre pa prezreti, da ultravijolični žarki poškodujejo celice kože, kar poveča tveganje za kožni rak. Ta dejstva so ljudem znana, zato se dosledno držijo zdravstvenih priporočil o zaščiti. Zdravniki, ki so proučevali interakcijo med sončno svetlobo in zdravjem ljudi, pa menijo, da je sintagma “izogibajte se soncu”, preostra, saj zmerno izpostavljanje soncu tudi koristi. Kardiolog James OˇKeefe pa poudarja, da koža ob izpostavljenosti soncu sprošča dušikov oksid v krvni obtok, kar ohranja ožilje prožno in mehko. Dermatolog Weller gre še dlje in pravi, da zvišanje dušikovega oksida celo pomaga zaščititi ljudi pred Covid-19. To utemeljuje s 15 let staro švedsko študijo, ki je preučevala smrtnost koronavirusa SARS. Tako Covid-19 kot SARS sta respiratorni okužbi in Švedi so v laboratorijskih pogojih ugotovili, da dušikov oksid preprečuje razmnoževanje virusa. Raziskave te povezave pa zdaj zaradi epidemije intenzivno potekajo.
Druga možnost ugodnega vpliva sončne svetlobe pa je povezana z vitaminom D. Ta je bistven sestavni del vitaminskih potreb za človekovo telo in ljudje ga tradicionalno dobijo s sončenjem. V novejši študiji v reviji Angin Clinical and Experimental Research so raziskovalci ugotavljali povprečno raven vitamina D med prebivalci evropskih držav. Ugotovili so povezavo med nizko stopnjo vitamina D in višjo stopnjo okužb z novim koronavirusom. In presenetljivo je, da je skupina starejših prebivalcev, ki ji tudi najbolj primanjkuje vitamina D, tudi najbolj prizadeta s Covid-19, poudarja vodja raziskave dr. Petre Cristian Ilie iz bolnišnice Queen Elisabeth v veliki Britaniji. Ilie je mnenja, da obstaja več načinov, s katerimi bi lahko vitamin D povečeval izražanje encima, imenovanega angiotenzin-pretvorbljivi encim 2, ali ACE 2. Študije so že pokazale povezavo med višjimi stopnjami ACE 2 in boljšimi zdravstvenimi rezultati koronarne bolezni. Vitamin D je pomemben za imunski sistem, kar krepi tudi njegovo sposobnost pri Covid-19. Nizka raven vitamina D pa poslabša razvoj makrofagov – belih krvničk, ki napadajo invazivne patogene.
Analiza, ki jo je opravil Ilie, se je oprla na študijo iz leta 2019, objavljene v Evropski reviji za endokrinologijo, ki presenetljivo ugotavlja, da so imeli odrasli na Portugalskem in v nordijskih državah višjo raven vitamina D kot odrasli v Italiji in Španiji. Je to tudi del razlage, da so imeli Portugalci in nordijske države razmeroma majhno smrtnost in okužbe s Covid-19? Avtorji študije tudi opozarjajo, da prehrana, vedenje, izbira oblačil, barva kože…tudi vplivajo na stanje vitamina D. Če se bolj temnopolti prebivalci bolj skrivajo pred soncem z raznimi oblačili in uporabo zaščitne kreme, prebivalci severnih dežel z bolj svetlo kožo izkoriščajo sončne žarke in potrebujejo tudi manj sonca za akumulacijo vitamina D. Je pa tudi njihov način prehranjevanja drugačen, bolj bogat z morskimi sadeži. Veliko je tudi razprav o razlikah med ustvarjanjem vitamina D s pomočjo sonca in jemanjem le-tega v obliki tablet, dražejev… Prve analize obsežne študije, ki poteka v Avstraliji, govorijo v prid soncu. Tudi dermatologi priznavajo prednost sončenju, vendar opozarjajo pred agresivnim izpostavljanjem prav zaradi posledic kožnega raka. A kakorkoli, kljub mnogim dilemam, vprašanjem in pomislekom so si raziskovalci edini, da obstajajo neizpodbitni dokazi o zaščiti ljudi pred virusi s sončno svetlobo.
Celotne članek je dosegljiv na: https://elemental.medium.com/how-sunlight-the-immune-system-and-covid-19-interact-cd3220e9abf5
Foto: wikipedia/DracoLumina17
