Dobitniki priznanj zlati znak Jožefa Stefana
Zlati znak Jožefa Stefana podeljujejo doma in v tujini najodmevnejšim doktoratom v zadnjih treh letih. Odbor pod vodstvom prof. dr. Martina Čopiča je za leto 2021 prejel 12 del, ki so vsa izkazovala izjemno visoko kvaliteto in veliko mednarodno odmevnost. Odbor je med prispelimi predlogi izbral tri dobitnike zlatega znaka Jožefa Stefana za leto 2021. Dr. Sara Drvarič Talian je zlati znak dobila za odmevnost doktorskega dela “Študij vpliva izbranih procesov in parametrov na notranjo upornost litij-žveplovih akumulatorjev “, doc. dr. Špela Zupančič za odmevnost doktorskega dela “Razvoj dvoslojnih nanovlaken za inovativno zdravljenje parodontalne bolezni”, dr. Martin Gjoreski pa je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela “Spoj klasičnega in globokega strojnega učenja za mobilno spremljanje zdravja in obnašanja z nosljivimi senzorji “.
Dr. Sara Drvarič Talian je v svojem doktorskem delu pod mentorstvom izr. prof. dr. Roberta Dominka s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani na nov način obravnavala znane probleme litij žveplovih akumulatorjev z uporabo naprednih analitskih tehnik, predvsem preko meritev impedančne spektroskopije. S tem je pojasnila nekatera odprta vprašanja vloge topil in elektrolita, mehanizem nastanka in rasti litijevega sulfide ter vpliv polisulfidov na celokupno kinetiko litij žveplovega akumulatorja. Predlagala je nova fluorirana topila za elektrolite, ki močno izboljšajo delovanje. S poglobljenim razumevanjem ji je uspelo natančno razložiti, kakšna je vloga fluoriranih topil. Doktorsko delo Sare Drvarič Talian ima izjemen pomen za stroko na področju raziskovanja litij-žveplovih akumulatorjev.
Doc. dr. Špela Zupančič je v doktorski disertaciji pod mentorstvom prof. dr. Julijane Kristl s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani razvila inovativno terapijo za zdravljenje parodontalne bolezni. Osnovna ideja temelji na spreminjanju vnetnega odgovora organizma in antibiotičnemu zdravljenju, temu pa sledi dajanje probiotikov za vzpostavitev normalne ustne flore. Pri izvedbi ideje je ključen izziv predstavljal razvoj nanovlaken iz preferenčno biorazgradljivih in bioadhezivnih polimerov s podaljšanim sproščanjem vgrajene učinkovine. Raziskava je zelo aktualna, saj je parodontalna bolezen prisotna pri približno 50% odraslih in 72% starostnikov, posledice pa so poleg izgube zob lahko tudi druge bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, diabetes, bolezni dihal.
Dr. Martin Gjoreski se je v okviru doktorskega dela pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Gamsa z Instituta »Jožef Stefan« predlagal kombinacijo klasičnega in globokega strojnega učenja, da se omogoči pretvorba nosljivih senzorskih podatkov v dragocene podatke o zdravju in obnašanju. Predlagani pristop se razlikuje od tipičnih pristopov v literaturi, ki se osredotočajo le na enega od obeh. Doktorat je razvil splošno metodo za združevanje strokovnega znanja, klasičnega strojnega učenja in globokega učenja.
Metoda dr. Martina Gjoreskega je uporabljena na sedmih področjih mobilnega spremljanja zdravja in obnašanja. Sem spadajo kronično odkrivanje srčnega popuščanja s pomočjo srčnih zvokov, prepoznavanje premikanja s senzorji pametnih telefonov, odkrivanje motenj vožnje iz fizioloških in video senzorjev, spremljanje stresa, čustev in kognitivne obremenitve s fiziološkimi senzorji ter ocena krvnega tlaka iz senzorjev EKG. Predlagana metoda je na vseh eksperimentalnih področjih dosegala boljše rezultate kot izhodiščne in najsodobnejše metode. Metode, razvite v doktoratu, ki služijo spremljanju stanja bolnikov s kronično boleznijo srca, trenutno preizkušajo v Kliničnem centru v Ljubljani v sodelovanju z dr. Gregorjem Poglajnom. Delo ima na področju računalništva in informatike vrhunski znanstveni doprinos na svojem področju.
Foto: Marjan Verč in IJS
