doc. dr. Jaka Tušek, FS UL, prejemnik ERC Starting grant
Znanstveniki že več kot desetletje glasno opozarjajo na nujnost odločnejšega ukrepanja proti podnebnim spremembam, saj je po njihovih ugotovitvah današnji način življenja nezdružljiv z dolgoročnim obstojem civilizacije, kot jo poznamo danes. Znanstveni računalniški modeli preigravajo različne scenarije za prihodnost in zelo se trudijo, da bi uspeli doseči zastavljene cilje glede omejitve dviga temperature. Vendar bo za uspešnost potrebno usklajeno delovanje vseh dejavnikov. Zato so raziskave, ki so usmerjene v zmanjševanje okoljske škode, vredne vse pozornosti. Lahko bi rekli, da med te sodi tudi raziskava doc dr. Jake Tuška s Fakultete za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani (UL). Sam pravi, da raziskuje in razvija tehnologijo, ki naj bi služila človeštvu. Razvijal bo elastokalorično hladilno napravo, ki bo bistveno zmanjšala onesnaževanje okolja v primerjavi z obstoječimi napravami.
Prepoznana pomembnost raziskave je dr. Tušku omogočila, da je postal prejemnik Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce, ki začenjajo samostojno raziskovalno kariero (ERC Starting grant 2018). Njegova ideja Supereleastične prozorne strukture za učinkovito elastokalorično hlajenje je navdušila ocenjevalni panel v globalni konkurenci. Projekt je poimenoval SUPERCOOL– Superelastic porous structures for efficient elastocaloric cooling, za izvedbo pa je prejel 1,4 milijone evrov. Vsaka deseta prijava je namreč prispela iz držav izven Evrope, v končno konkurenco pa se jih je uvrstilo le 13%, natančneje 403 projekti.
Dr. Tušek je raziskovalec v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) na Fakulteti za strojništvo. Na intervjuju v Bruslju je prepričal 14-članski panel vrhunskih znanstvenikov s področja naravoslovnotehničnih znanosti. Ne gre spregledati, da ima dr. Tušek ob temeljitem in obsežnem znanju tudi sposobnost jasnega razlagalca in pojasnjevalca zapletenih teoretičnih vprašanj. Nekatere izkušnje si je pridobil tudi na podoktorskem raziskovanju na Danski tehnični univerzi, kjer je raziskoval elastokalorični učinek. S projektom bo vzpostavil svojo prvo samostojno raziskovalno skupino, v kateri bo poleg njega zaposlenih še nekaj raziskovalcev.
Predmet raziskave bodo ključni elementi elastokalorične hladilne tehnologije, ki po številnih ocenah kaže največji potencial kot alternativa danes široko uporabne parno-kompresijske tehnologije hlajenja. Ta je kljub več kot dvestoletnem razvoju še vedno relativno slabo energetsko učinkovita in ekološko sporna. Končni cilj projekta je zato razviti elastokalorično hladilno napravo, ki bi lahko predstavljala prvi večji preboj na področju hlajenja v zadnjih sto letih z večjo učinkovitostjo ter manjšim onesnaženjem okolja. Koncept hlajenja bo lahko široko uporaben na različnih področjih hladilne tehnike, vse od miniaturnega hlajenja do velikih hladilnih sistemov in toplotnih črpalk.
Elastokalorična tehnologija bi lahko vplivala tudi na številna druga, širša področja, kot so predvsem medicina, gradbeništvo in strojništvo. Tam so materiali z oblikovnim spominom (ki so hkrati tudi elastokalorični materiali) že široko prisotni, a njihov potencial in omejitve še niso dovolj dobro poznane.
