Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 2.12.17 in Inštituti

dr. Egon Zakrajšek:Dinamika inflacije in gibanje cen na trgih: podatki in teorija

dr. Egon Zakrajšek:Dinamika inflacije in gibanje cen na trgih: podatki in teorija

Kaj pojasni odpornost proti inflaciji ob resni in dolgotrajni ekonomski stagnaciji? To vprašanje je v ospredje raziskav in razprav o gospodarski politiki potisnilo presenetljivo obnašanje inflacije v ZDA in v drugih razvitih gospodarstvih med globalno finančno krizo in po njej. Z novim sklopom podatkov, ki združuje raven cen dobrin, iz katere dobimo indeks proizvodnih cen, z izkazom uspeha respondentov, pokažemo, da so podjetja, katerih poslovanje so omejevale težave z likvidnostjo, dvignila cene v letu 2008, tista, ki niso imela težav z likvidnostjo, pa so cene znižala. Poleg tega podatki kažejo, da je odziv inflacije v posameznih industrijskih panogah, kakor ga razberemo iz tega indeksa, na spremembe agregatnih finančnih okoliščin močno odvisen od možnosti dostopa do zunanjega financiranja izven panoge: v tistih panogah, kjer se podjetja srečujejo z veliko verjetnostjo finančnih omejitev, je inflacija neodvisna od sprememb okoliščin, v onih, kjer je teh omejitev malo, pa se je nasprotno inflacija precej zniža ob zaostrenih pogojih. Da bi pojasnili te empirične ugotovitve, smo razvili splošni dinamični stohastični ravnovesni model, v katerem so podjetja izpostavljena finančnim trenjem ob postavljanju cen na različnih trgih. Finančna izkrivljanja mamijo podjetja, da dvignejo cene v odziv na neugodne finančne šoke in na šoke povpraševanja. Ta reakcija odraža odločitev podjetij, da ohranijo notranjo likvidnost in se izognejo izrabi zunanjega financiranja. Ta faktorja ojačita aciklično obnašanje marž in blažita odziv inflacije na fluktuacije proizvodnje. Z razširitvijo modela na odprta gospodarstva raziščemo tudi posledice ustvarjanja monetarne unije držav z različnimi stopnjami finančnega neravnovesja, ki vpliva na cenovno politiko podjetij, ko se ta odzivajo na razmere na trgih. Podjetja v finančno šibkih državah v odzivu na finančni šok vzdržujejo finančne tokove z višanjem marž, podjetja v finančno močnih državah pa marže znižajo ter s tem spodkopljejo svoje finančno podhranjene tekmece in zvečajo svoj tržni delež. Če obe območji doživljata različne šoke, skupna monetarna politika vodi k znatno večji makroekonomski nepredvidljivosti v finančno šibkejših državah v primerjavi z gibljivim tečajnim režimom; to nato privede do izgube blagostanja v uniji kot celoti, pri čemer breme v celoti nosijo finančno šibke države.

Predavanje dr. Egona Zakrajška bo v sredo, 06. decembra 2017, ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«.

Foto:federalreserve.gov

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *