Pages Menu
Categories Menu

Posted on 31.07.17 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

dr. Katja Klun, dr. Tjaša Kogovšek, Nacionalni inštitut za biologijo:  Pri nas že dolga leta uspešno raziskujemo ekologijo meduz

dr. Katja Klun, dr. Tjaša Kogovšek, Nacionalni inštitut za biologijo: Pri nas že dolga leta uspešno raziskujemo ekologijo meduz

Na Morski biološki postaji ((MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) se raziskovalci posvečajo mnogim zanimivim in koristnim projektom, med drugimi proučujejo tudi populacijo meduz, ki zlasti v poletnih mesecih predstavljajo nadlogo za koplace. Vendar, kot pravita raziskovalki, ne gre zgolj za vidik ugotavljanja onesnaženosti priobalnega morja, raziskovanje je usmerjeno v druge vidike. Kot poudarja dr. Katja Klun, so z raziskavo »GoJelly« uspeli pridobiti evropski denar v obviru projekta Obzorje 2020 (H2020), kjer so se osredotočili na dva vira in sicer na biološko “onesnaževanje” z meduzami ter na polucijo z mikroplastiko. Ugotovljeni rezultati naj bi pokazali, kako lahko meduze od “problema” postanejo “rešitev”. dr. Klun je sicer kot mlada raziskovalka študirala kroženje ogljika v morju, podrobneje sezonsko dinamiko organskih koloidov iz katerih se oblikuje sluz v morju in kakšna je njihova vloga pri kroženju kovin. Zdaj pa raziskuje kroženje anorganskih hranil v morju in vpliv razgradnje meduzne biomase na ogljikov cikel.

  

Kako pa biomaso meduz uporabiti kot trajnostni vir hrane v ribogojstvu pa proučuje dr. Tjaša Kogovšek, ki je za to raziskavo pridobila sredstva resornega ministrstva, MIZŠ. Izkušnje in znanje o meduzah si je dr. Kogovšek kot podoktorska raziskovalka nabirala na Japonskem v skupini prof. dr. Shin-ichi Uye(-a) na Univerzi v Hirošimi. Sprva dve leti kot raziskovalka zaposlena na Univerzi, nato pa se je s štipendijo Japonske agencije za promocijo znanosti (Japanese Society for promotion of Science-JSPS) še za dve leti vrnila v Hirošimo. S svojimi raziskavami se je osredotočala pretežno na preučevanje ekologije in fiziologije ene vrste klobučnjaške meduze, ki živi le v morjih okoli Japonske. Gre za Chrysaora pacifica ali aka kurage (アカ クラゲ, slovensko bi ji rekli rdeča meduza), kot so jo domačini poimenovali, in je zelo podobna njeni sorodnici, ki jo najdemo tudi pri nas, kompasni meduzi. Ob zdajšnji raziskavi, pri kateri sodeluje z ribogojnico Fonda, bo za potrebe evropskega projekta H2020 »GoJelly« s sodelavci raziskovala tudi druge možnosti uporabe biomase meduz, kot na primer gnojilo za poljščine, kot prehrano za gurmane,   uporabo v kozmetične namene pa tudi način, kako lahko iz učinkovin izoliranih iz meduz oblikujemo lovilec mikro delcev plastike.

 

Foto: Tihomir Makovec

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *