dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog, ZRC SAZU: Že šola bi morala izobraževati v logičnem sklepanju

Znanstvena veja, ki se ukvarja s pajki, se imenuje arahnologija in nekateri naši znanstveniki, arahnologi, so postali svetovno znani po odkritju nekaterih posebnih vrst pajkov. Tako gre zasluga našim raziskovalcem, predvsem prof. dr. Matjažu Kuntnerju, za odkritje Darwinovega pajka, ki so ga skupaj z ameriškim kolegom odkrili ob raziskovanju na Madagaskarju. Sploh pa so pajki izjemno številčna in uspešna skupina, v katero biologi uvrščajo preko 44.000 vrst. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti (zlasti v zahodni kulturi) , pa so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih, pove arahnolog in evolucijski biolog. dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Raziskovalno ga zanima biotska pestrost in evolucijski mehanizmi, ki jo spreminjajo, subjekt večine njegovega raziskovanja pa predstavljajo pajki. Zanje pravi, da so izjemno raznovrstna skupina živali in poseljujejo vse kopenske habitate na planetu. Ključna lastnost, ki jim omogoča izjemno raznovrstnost, je sposobnost proizvajanja svilene niti. Različni tipi svilene niti predstavljajo nekatere od najbolj impresivnih bioloških materialov, njihova najbolj karakteristična uporaba pa je nedvomno gradnja lovilnih mrež. Ožje raziskovalno področje dr. Gregoriča je zato raziskovanje vloge mrež in svile pri diverzifikaciji pajkov.

Proučuje tudi, kako naravna selekcija oblikuje te izjemne biološke materiale. Zadnja leta se posveča predvsem raziskavam drevesnih pajkov, ki so znani po proizvodnji najkvalitetnejšega prediva in po gradnji največjih mrež, razpetih nad rekami in jezeri. Dr. Gregorič se ukvarja tudi z raziskavami evolucije ekstremnega spolnega dimorfizma v telesni velikosti. Gre za pojav, kjer je evolucija privedla do ogromnih razlik v telesni velikosti samcev in samic določenih vrst.

Foto: osebni arhiv