dr. Matjaž Ličer, MBP (NIB): Kruta realnost podnebne krize
Podnebna kriza, termin, ki naj bi ga začeli po mnenju strokovnjakov uporabljati namesto sintagme podnebne spremebe, že zelo v živo posega v naša življenje. Le zavedanje še ni doseglo tiste stopnje, ko bi problem prepoznali na sistemski ravni, ko bi se spreminjal tudi vrednostni sistem. Je nujno, da bo morala priti prisila od zunaj, ko se bo drastično spremenil današnji način življenja? V tem tonu so se pojavljala tudi opozorila ob nedavno končani podnebni konferenci Zduženih narodov v Madridu. Čeprav velike onesnaževalke ne vidijo potrebe po spremembah, so po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromisni dogovor, da si bodo države prihodnje leto prizadevale za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030, odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma pa so prestavili za prihodnje leto. V kontekstu daljšega pogovora z dr. Matjažem Ličerjem, ki ima doktorat iz fizike in filozofije, ukvarja pa se s fizikalno oceanografijo na Morski biološki postaji (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), smo govorili predvsem o pospešenim zviševanjem morske gladine, ki bo nepovratno spremenila tudi del slovenke in širše Jadranske obale. Ličer med drugim pove, da ob nadaljnem izpuščanju velikih količin toplogrednih plinov v ozračje, naj bi se blizu konca stoletja morska gladina zviševala s hitrostjo do dva centimetra na leto. V primerjavi z minulimi obdobji pa bi se glede na najnovejše podatke IPCC, do konca stoletja lahko zvišala tudi do meter.
In če se ozremo na slovensko obalo, bi se po Ličerjevih ocenah zvišanje gladine morja za zgolj 30 centimetrov, kar je spodnja mega optimističnih scenarijev zmanjševanja izpusta toplogrednih plinov, za 20 krat podaljšalo trajanje poplav v Piranu. Natančnejše izračune ponuja Ličer v besedilu na spletni strani NIB “Podnebne spremebe in naraščanje gladine morja.” Zanimive so ugotovitve, da se je dviganje gladine morja začelo šele v devetdesetih letih , kar je posledica globalnega segrevanja morske vode in globalne dinamike gladine, na katero vpliva tudi taljenje ledenikov.
Ličer, z obsežnim opusom znanja (med drugim tudi kot prevajalec Einsteina), v pogovoru ne ponuja zgolj podatkov, ki so sicer signifikantni, pač pa tudi kot filozof z zavidljivo elokvenco postavlja kruto realnost podnebne krize v širši, družbeni, ekonomski, razvojni in preživetveni kontekst.
Foto: NIB/Matjaž Ličer
