dr. Milena Horvat: Kemikalije v okolju in človek
Kemikalije so nepogrešljive v vsakdanjem življenju, zato so tudi možnosti čezmerne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam večje. Neustrezna raba in ravnanje s kemikalijami, njihovimi ostanki in odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ter ravnanje z živili, pitno vodo in s predmeti splošne uporabe, ki kemikalije vsebujejo v manjših koncentracijah (npr. kozmetika, igrače), lahko negativno vplivajo na zdravje. Za varno uporabo in izkoriščanje pozitivnih lastnosti kemikalij je treba oceniti tveganje za zdravje. Pri oceni nevarnosti se ugotovi vrsta in velikost škodljivega učinka v odvisnosti od načina stika s škodljivim dejavnikom oz. potjo vnosa ter odmerkom in trajanjem izpostavljenosti. Nevarnost je poleg omenjenih lastnosti kemikalij odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih stanj izpostavljenega organizma. V Sloveniji izvajamo program humanega biomonitoringa, s katerim želimo pridobiti informacije o časovnih in prostorskih trendih izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, kar naj bi bila tudi podlaga za ukrepanje na področju javnega zdravja in izpuščanja kemikalij v okolje. Predavanje bo osvetlilo prednosti in slabosti takih programov in vpetost Slovenije v evropski prostor na tem področju delovanja.
V torek, 18. decembra 2018, ob 18. uri bo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani prof. dr. Milena Horvat predavala na temo Kemikalije v okolju in človek.
Milena Horvat je vodja Odseka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan in dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Njena raziskovalna dejavnost je usmerjena v raziskovanje kroženja strupenih snovi v okolju, zlasti tistih, ki lahko vstopajo v človeka in povzročajo negativne učinke na zdravje. Take raziskave so po naravi interdisciplinarne, saj pokrivajo področja analizne kemije, biogeokemije, hrane ter okolja in zdravja v najširšem smislu. Je avtorica in soavtorica več kot 240 znanstvenih člankov, 24 poglavij v knjigah, povezanih z razvojem analiznih metod na področju karakterizacije in identifikacije kontaminiranih območij, biogeokemičnega kroženja živega srebra v kopenskem in vodnem okolju, čistih tehnologij in senzorike ter biomonitoringa kot del ocene izpostavljenosti ljudi in ekosistemov. Predstavila je več kot 50 vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah, simpozijih in delavnicah ter preko 400 predstavitev na mednarodnih konferencah. Organizirala je več mednarodnih konferenc in delavnic ter bila gostujoči urednik številnih posebnih izdaj priznanih mednarodnih revij. Za svojo mednarodno raziskovalno dejavnost je v letu 2002 dobila nagrado Ambasador znanosti, leta 2014 pa Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke v znanosti.
Foto: IJS
