Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 2.01.19 in Inštituti

dr. Patricija Mozetič: Raziskave ekologije fitoplanktona obalnih morij: spoznanja zadnjih 30 let iz Tržaškega zaliva

dr. Patricija Mozetič: Raziskave ekologije fitoplanktona obalnih morij: spoznanja zadnjih 30 let iz Tržaškega zaliva

 

Dr. Patricija Mozetič bo 9. januarja ob 14. uri predstavila Raziskave ekologije fitoplanktona obalnih morij: spoznanja zadnjih 30 let iz Tržaškega zaliva.

»Čeprav prostemu očesu nevidni, drobni enocelični primarni producenti v morju prispevajo skozi proces fotosinteze približno polovico svetovne primarne produkcije. To dejstvo nedvoumno kaže na glavno vlogo fitoplanktona pri kroženju snovi in pretoku energije v skoraj vseh morskih ekosistemih. Rast in biomaso fitoplanktona kontrolirajo dejavniki, ki nanj delujejo od spodaj (bottom-up control) in zgoraj (top-down control). Ti dejavniki se v morjih in oceanih zmernega pasu sezonsko spreminjajo in tako oblikujejo značilne sezonske vzorce v sestavi in delovanju fitoplanktonskih združb. Med- ali večletna nihanja v sezonskih vzorcih so v obalnih morjih zaradi plitkosti vodnega stolpa in bližine obale, tj. antropogenih vplivov, bolj izrazita kot v odprtem oceanu, kjer so zlasti abiotski dejavniki bolj konservativni. Zato je v obalnih morjih težje razlikovati naravna nihanja izbranih parametrov (npr. biomasa in abundanca fitoplanktona, vrstna sestava in fenologija vrst) od »nenadnih« sprememb ali premikov, povzročenih zaradi evtrofikacije in v zadnjem času aktualnih in raznolikih vplivov klimatskih sprememb. Dolgoročne študije, ki obsegajo časovna obdobja tudi več desetletij, so dragoceno orodje za preučevanje delovanja pelaških ekosistemov na različnih trofičnih ravneh.

Predavanje, ki bo potekalo v Bilološkem središči v Ljubljani bo zaokrožilo rezultate treh desetletij raziskav skupine za ekologijo fitoplanktona na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo in osvetlilo glavne izsledke o strukturi in delovanju fitoplanktonske združbe Tržaškega zaliva.«

Foto: Eleassar/Wikipedia

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *