dr. Tomaž Zwitter: Od slike do globine vesolja in do časovnega stroja

Vesolje lahko opazujemo le iz svojega Osončja, kljub temu pa slika ni “ploščata” – v zadnjih desetletjih, še posebej pa v zadnjih mesecih dobiva globino v prostoru, očiten je tudi razvoj in tako se, kot s časovnim strojem lahko selimo milijone in milijarde let v preteklost in do neke mere v prihodnost. Ko dodamo še meritve gibanja v vseh treh dimenzijah in proučevanja kemične zastopanosti do 30 različnih kemičnih elementov v zvezdnih ozračjih, ki se jim pridružijo še vse bolj kredibilne ocene starosti opazovanih objektov, dobimo uvid, ki v temeljih nadgrajuje naše razumevanje vesolja. Take razmisleke na znanstveni osnovi lahko naredimo prvič doslej, posledice pa segajo od tehničnega izpopolnjevanja rudarjenja podatkov do globalnega razmisleka o svetu, v katerem živimo.

Dr. Tomaž Zwitter je profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno ga zanima medzvezdni prostor, enojne in dvojne zvezde ter sestava in razvoj naše Galaksije. Te teme študira s spektroskopskimi in fotometričnimi tehnikami. Vodi raziskovalni program Astrofizika in fizika ozračja in raziskovalni projekt Dinamični zvezdni in medzvezdni medij v spektroskopskih pregledih neba, poučuje pa predmete opazovalne in zvezdne astrofizike in uvodne astronomske predmete. Je aktiven v popularizaciji znanosti in (so) avtor 158 recenziranih znanstvenih člankov. Njegova dela imajo po bazi NASA ADS približno 7500 čistih citatov, h indeks je enak 47. Je znanstveni direktor kolaboracije RAVE (www.rave-survey.org) in jedrni član zemeljskih spektroskopskih pregledov neba Galah (www.galah-survey.org) in Gaia-ESO (www.gaia-eso.org). Od leta 2000 aktivno sodeluje v misiji Gaia Evropske vesoljske agencije. Sodeluje pri analizi podatkov njenega spektroskopa za meritve radialnih hitrosti.

Predavanje dr. Tomaža Zwitterja o vesolju bo v torek, 10. aprila 2018, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani.