Ekonomija ničelne vsote
Ob vse glasnejših razpravah o nujnosti uvajanja reform in tehnoloških spremeb v gospodarstvu, kar naj bi povečalo rast produktivnosti, presenečajo meritve zadnjih let, da se trend rasti produktivnosti v razvitih ekonomijah upočasnjuje. Adair Turner v članku, objavljenem v Project Syndicate pojasnjuje, kje so pravzaprav vzroki za upad produktivnosti, o čemer le redki razmišljajo. Pod vprašaj postavlja osredotočanje na odločujoč vpliv rasti uvajanja tehnoloških sprememb za vsako ceno v obstoječo proizvodnjo in delovna mesta. Sklicuje se na analize Davida Graeberja z Londonske ekonomske šole (LSE), ki razmere proučuje kot antropolog in ne kot ekonomist. Tu se sooča s pojmom “nepotrebna opravila”, ki naj bi jih opravljali “odvečni” delavci, ki so jih v proizvodnem procesu nadomestili stroji. Pomenljiv je podatek, ki ga navaja, da že danes okoli 30% dela odpade na nepotrebna opravila, ki služijo zgolj za utrjevanje statusa in pridobivanju dohodka. In demotivirani delavci se tako lahko poistovetijo tudi s tistimi opravili, ki sicer v širšem kontekstu “koristnosti” ne povečujejo blaginje. Računanje deleža ekonomske aktivnosti ničelne vsote pa je že po definiciji zapleteno. Vendar analize kažejo, da so se te aktivnosti pomembno povečale. Kot primer navaja podatek, da blizu 18% opravil v ZDA, ki poberejo 30% dohodka, pripada menedžerskim in administrativnim funkcijam. Turner pripominja, da bi se prodktivnost pomembno povečala, če bi se osvobodili odvečnih menedžerskih opravil. Vendar postavlja vprašanje, zakaj v razmerah, ko nas tehnološki napredek sili k ustvarjanju aktivnosti ničelne vsote, ne razmišljamo o ekonomiji prihodnosti, ko bo tehnološki razvoj vendar omogočal večino proizvodnje. Tako ekonomijo utegne definirati izrazita nenenakost z majhnim številom IT ekspetrov, modnih dizajnerjev, pravnikov, finančnih strokovnjakov, menedžerjev blagovnih znamk itd. z neizmerno velikimi dohodki. Zato pravi, velja opozoriti na Johna Maynarda Keynesa…če bi se ob reševanju ekonomskega problema soočili z veliko težjim filozofskim vprašanjem, iskanjem smisla v svetu, kjer delo ni več tako potrebno, tudi izzivi reševanja s hitrim tehnološkim razvojem izgubijo velik del smisla.
Adair Turner je predsednik Instituta za nova ekonomska razmišljanja, tudi nekdanji predsednik Upravnega odbora za finančne storitve Združenega kraljestva in tudi nekdanji predsednik glavnega Odbora za politiko mednarodne finančne stabilnosti.
Celoten članek si lahko preberete na sledeči povezavi: https://www.project-syndicate.org/commentary/zero-sum-economy-fuels-high-inequality-by-adair-turner-2018-08
Foto: Project syndicate
