Ekonomska fakulteta UL: V iskanju trajnostne in odgovorne potrošnje
Ekonomska fakulteta (EF) Univerze v Ljubljani je pripravila okroglo mizo s pomenljivim naslovom ˝V iskanju trajnostne in odgovorne potrošnje”. Izhodišče razprave sta bili dve študiji. Prva, Makroekonomske mere trajnostenega razvoja in trajnostne potrošnje”, sta pripravili dr. Renata Slabe-Erker in dr. Nika Murovec, obe z Inštituta za ekonomska raziskovanja, druga študija soavtoric dr. Urše Golob s Fakultete za družbene vede in dr. Mateje Kos Koklič z Ekonomske fakultete, z naslovom Ugotovitve raziskave o trajnostni potrošnji med slovenskimi porabniki v letu 2016, sta obravnavali vprašanje trajnostne in odgovorne postrošnje na različnih ravneh, tako makroekonomski in mikroravni. Pomen takih raziskav, ki tudi vpeljujejo drugačen pogled ekonomista na trajnostno potrošnjo in razumevanje današnjih potreb, tudi v kontekstu odgovornosti do prihodnjih generacij, je osvetlila prof. dr. Vesna Žabkar, prodekanja za raziskovalno dejavnost na EF.
Po predstavitvi vsake od raziskovalnih del so udeleženci omizja na osnovi lastnih izkušenj in videnj problema trajnostne in odgovorne potrošnje komentirali predstavljene ugotovitve. Moderatorka dr. Adriana Rejc- Buhovac z Ekonomske fakultete je v omizje povabila dr. Petra Kukovico, člana uprave Gorenje, Miho Mermala z BTC, Poslovne enote Misija Zeleno, Mojco Suvorov s Statističnega urada RS, Rajka Dolinška, Informa Echo, Gajo Brecelj z Umanotere in Tjašo Ficko z Mestne občine Ljubljana.
Raziskave so pokazale, da trajnost postaja vse pomembnejša vrednota, potrošniki postajajo vse bolj trajnostno naravnani, odgovorni in zaznavno učinkoviti. Je pa opažena starostna razlika med mlajšo in starejšo generacijo. Mlajše generacije vse bolj segajo po okoljskih izdelkh, so bolj ozveščene in tudi bolj egocentrične. Večja ozaveščenost je opazna tudi pri ženskah in skupini bolj izobraženih. Kar zadeva mednarodne primerjave, so se najvišje uvrstile severnoevropske države, Slovenija pa se je znašla nekje na sredini.
Trajnostno obnašanje pomeni manj porabe, tako bi morali razumeti treajnostno potrošnjo, so bili odločni nekaterei udeleženci omizja. Da pa bi ljudje lahko sprejeli vrednote trajnostne potrošnje, je potrebno tem pogojem prilagoditi okolje, infrastrukturo, hkrati pa jim ponuditi nekaj alternativ. In zlasti slednje lahko naredijo različna podjetja, npr. podaljševanje uporabe gospodinjskih aparatov. Nove generacije pa navajati na drugačen način življenja v vseh okoljih, kajti tako se bo sčasoma oblikovala vrednota trajnostnega potrošnika.
