izr. prof. Mojca Benčina: Ojačanje imunskega odziva z razgradnimi produkti DNK
Znanstveniki so že pred desetletjem uspeli določiti, da se DNK bakterij in virusov veže na receptorje prirojene imunosti in pripravi telo na obrambo pred okužbami. Aktivacija teh receptorjev pa je tesno povezana z avtoimunskimi obolenji. Raziskovalci Kemijskega inštituta (KI), Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, pa so odkrili, da zelo kratki fragmenti DNK, ki nastajajo z razgradnjo genomske DNK, ojačajo imunski odziv na bakterijsko in virusno DNK. Hkrati pa z odkritjem opozarjajo, da dokazana prisotnost zelo kratkih fragmentov DNA lahko vpliva na razvoj in ohranjanje vnetja ob avtoimunih obolenjih.
V tej pomembni raziskavi so sodelovali Jelka Pohar, Karolina Ivičak Kocjan, Duško Lainšček, Miša-Mojca Cajnko, Roman Jerala in Mojca Benčina, rezultate pa so objavili v ugledni mednarodni reviji Nature Communications z naslovom Ojačanje imunskega odziva preko Tollu podobnega receptorja 9 s kratkimi razgradnimi produkti DNK – Short single stranded DNA degradation products augment the activation of Toll-like receptor, https://www.nature.com/articles/ncomms15363
Izr. prof. dr. Mojca Benčina, soavtorica študije pojasni, da je raziskovalce zanimalo, kako pojasniti mehanizem aktivacije imunskega odziva na virusno in bakterijsko DNA in znanje prenesti v razvoj modernih cepiv in v imunoterapijo raka. Seveda take raziskave zahtevajo dalj časa in z njimi so pričeli že pred šestimi leti, ko so bili s projektom uspešni na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Objave v uglednih znanstvenih revijah vedno dvigujejo ugled institucije, raziskovalcem pa se odpirajo marsikatera vrata tujih raziskovalnih okolij in podjetij. Tudi tokrat so tuja inovativna podjetja na področju biomedicine že navezala stike z raziskovalci.
Sicer se izjemno prodorna raziskovalka izr. prof. dr. Mojca Benčina, že desetletje ukvarja s preučevanje imunskega odziva človeka. Radovednost od raziskav na podorčju filamentožnih gliv jo je pripeljala na področje imunologije. Ključni mejnik njene preobrazbe je bila odlična objava v Nature Structural Molecular Biology v povezavi s Tollu podobnimi receptorji in od takrat je skupaj s sodelavci tesno umeščena v raziskave prirojene imunosti. Ob tem se dr. Benčina ukvaraja tudi postopki zaščite inovacij, ki nastajao ob raziskavah.
