Javna razprava: Prihodnost biotehnologije v Sloveniji

Izjemen razvoj področja znanosti o življenju zahteva od raziskovalcev nove interdisciplinarne pristope tako na področju temeljnih raziskav kot pri sodelovanju z inovativnimi slovenskimi in globalnimi podjetji. Tovrstnih strateških izzivov za prihodnost so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) lotili v sodelovanju z vrhunskimi mednarodnimi eksperti, člani KEN Global Expert Pool in k sodelovanju za evalvacijo načrtovanih strateških usmeritev inštituta, vključno z načrtovano investicijo »Biološko stičišče NIB« pritegnili prof. dr. R. A. Mashelkarja, dr. Navo Swersky Sofer, prof. dr. Stephena Mingerja, mag. Vojmirja Urlepa in prof. dr. Stanislava Pejovnika.

Razprava Prihodnost biotehnologije v Sloveniji bo v petek, 12. januarja 2018 ob 11. uri v Hotelu Mons v Ljubljani.

Hiter razvoj znanosti o življenju v zadnjih desetletjih zahteva od raziskovalcev nove interdisciplinarne pristope tako na področju temeljnih raziskav kot pri sodelovanju z inovativnimi podjetji in z industrijo. Vede o življenju so v neslutenem globalnem razmahu. Ljudje se zavedajo okoljskih težav v segrevajočem se svetu in zahtevajo rešitve, zavedajo se težav globalizma in posledične prisotnosti invazivnih in patogenih organizmov na vseh celinah ter njihovih posledic za človekovo zdravje, zavedajo se tudi človekovega negativnega vpliva na okolje. Hkrati pa se gospodarstvo zaveda pomembnosti hitrega vključevanja novih znanj in koncepta odprtih inovacij. Skozi odprta vrata vstopajo novi načini zdravljenja in personalizirana medicina. Rešitve lahko ponudi le globalno vpeta, multidisciplinarna znanost v tesni povezavi z družbo in gospodarstvom. Vendar morajo biti za tovrstno znanstveno in inovativno delovanje ustvarjeni dobri pogoji.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se vključujejo v svetovne znanstvene trende. Žal pa že vrsto let ugotavljajo, da so razmere za moderno znanstveno delo v Sloveniji neugodne, vlaganja v infrastrukturo zastajajo. Ugotavljamo, da ni dovolj le  vizija in obstoječa raziskovalna oprema, temveč da se morajo lotiti globalnih izzivov tako, kot to počno znanstveno najnaprednejša okolja. Analize kažejo, da vlaganja države in zasebnega sektorja v biotehnološke centre pomembno prispevajo k razvoju tako bioloških znanosti kot tudi dvigu gospodarske rasti. Zato tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport načrtujejo izgradnjo raziskovalne infrastrukture z najsodobnejšo visokotehnološko opremo. Naša vizija je izgradnja Biotehnološkega stičišča NIB, za katerega je bilo leta 2016 že izdano gradbeno dovoljenje.

Izgradnja Biotehnološkega stičišča NIB je pomembna tako za nadaljnji razvoj in delovanje NIB kot tudi za razvoj slovenske naravoslovne in biotehnološke znanosti ter inovativnosti, saj bo nova infrastruktura omogočala:

• tesnejše povezovanje temeljnih znanosti o življenju z gospodarstvom na področju farmacije, biomedicinske tehnologije, prehrambene industrije, biomimetike in okoljske biotehnologije;
• možnost za povezovanje z inkubatorskimi okolji in ustanavljanje odcepljenih podjetij, ki bodo prenašala vrhunsko znanje in inovacije v uporabo;
• krepitev univerzitetnega izobraževanja na doktorskem in podoktorskem nivoju ter izobraževanje strokovnjakov za posebne potrebe gospodarstva;
• zagotavljanje inovativnega okolja, ki bo privlačilo tudi znanstvenike iz tujine, še posebej mlade slovenske znanstvenike, ki bi si želeli vrnitve v domovino, v stimulativno znanstveno središče.

Biotehnološko stičišče NIB bo v tesni povezavi s Slovenskim inovacijskim stičiščem omogočalo nadaljnji preboj slovenskih bioloških in biotehnoloških znanj, tako temeljnih kot uporabnih, v svetovni vrh. Znotraj nove infrastrukture bodo lažje delovali mednarodni znanstveni konzorciji, ki bodo krepili znanstvenoodličnost in prenos le-tega v prakso. K evalvaciji načrtovanih strateških usmeritev za prihodnost, vključno z načrtovano investicijo »Biotehnološko stičišče NIB«, smo povabili vrhunske mednarodne strokovnjake, člane KEN Global Expert Pool (Raghunath Anant Mashelkar, Nava Swersky Sofer, Stephen Minger, Vojmir Urlep in Stanislav Pejovnik). Svoje poglede na naše načrte bodo predstavili v okviru načrtovanega dogodka v Monsu, 12. 1. 2018.

Primeri aktualnih in načrtovanih aktivnosti, ki jih bomo s pomočjo nove infrastrukture in raziskovalne opreme okrepili in razvili:

• sistemski pristop k razvoju in karakterizaciji celičnih linij za farmacevtsko industrijo, sodelovanje z Lek – Novartis;
• podpora razvoju genski terapiji (virusi za gensko zdravljenje in vakcine – delo za podjetja iz Evrope in ZDA);
• nadomeščanje uporabe poskusnih živali s celičnimi modeli, tudi tridimenzionalnimi za testiranje zdravil ter človeku in okolju nevarnih strupov;
• sodelovanje pri razvoju novih IT rešitev pri laboratorijski opremi v sodelovanju s spin-off podjetjem Biosistemika d.o.o. in drugimi podjetji;
• organizacija izobraževanj najmodernejših laboratorijskih tehnik za udeležence, ki prihajajo iz celega sveta (do sedaj preko 300 strokovnjakov);
• razvoj novih nekemičnih načinov za odstranitev bioloških kontaminant iz vode (skupaj s partnerji: Fakulteto za strojništvo in Institutom Jožef Stefan);
• daljinsko vodena plovila za zbiranje različnih podatkov in sledenje onesnaženju na vodah;
• referenčni laboratorij za analizo gensko spremenjenih organizmov in razvoj novih metodologij za njihovo hitro odkrivanje v hrani, krmi in semenih;
• uradni laboratorij za odkrivanje najhujših povzročiteljev bolezni rastlin (hrušev ožig, zlata trsna rumenica in bakterijski ožig oljke (Xylella fastidiosa);
• podpora čebelarstvu in ozaveščanju o pomenu divjih opraševalcev;
• nekemični načini boja proti rastlinam škodljivim žuželkam in bakterijam;
• zagon proizvodnje pajkovih niti kot najtrdnejšega biomateriala s potencialnimi aplikacijami v medicini in ekologiji;
• novi pristopi ekoloških monitoringov v morskem, sladkovodnem in kopenskem ekosistemu z biotehnološkimi inovacijami.

Javne razprave se bodo udeležili predstavniki ministrstev in javnih ustanov, direktorji biotehnoloških in farmacevtskih podjetij ter mednarodno uveljavljeni slovenski raziskovalci na področjih znanosti o življenju. Razprava bo potekala v angleškem jeziku.

 

Foto: NIB