Pages Menu
Categories Menu

Posted on 24.08.14 in Featured, Inštituti

Javno pismo KOsRISa mandatarju in koalicijskima partnerjema

Javno pismo KOsRISa mandatarju in koalicijskima partnerjema

KOsRIS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije

prof. dr. Miro Cerar, Predsednik SMC

Ljubljana, 21. avgust 2014

Zadeva: Javno pismo bodočemu mandatarju Vlade RS

Spoštovani dr. Cerar,

podpisani člani Koordinacije samostojnih razsikovalnih institutov z razočaranjem ugotavljamo, da sta bila v zadnjih mesecih pred in po volitvah, znanost in tehnološki razvoj povsem marginalizirana in potisnjena v ozadje vseh javnih razprav in političnih programov. Takšno ravnanje je v nasprotju s sodobnimi razvojnimi smernicami EU in drugih delov razvitega sveta, ki svoj razvoj temelji na inovativnosti in raziskovanju.

Poleg tega je bila na ta način neupravičeno spregledana Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije – RISS, ki kot edini široko podprti strateški razvojni dokument, ponuja konkretne in daljnosežne aktivnosti in rešitve.

Glede na to se:

– zavzemamo za ustanovitev samostojnega ministrstva za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo saj pretekle reorganizacije tega resorja niso prispevale niti k ustreznemu povezovanju med zanostjo in gospodarstvom niti k pričakovani racionalizaciji, in

– pričakujemo, da boste s koalicijskimi partnerji še posebej pozorni pri izbiri kompetentnega ministra in direktorja ARRS.

V upanju, da se bosta tudi zaradi vašega osebenega poznavanaja tega pomembnega razvojnega področja, raziskovanje in visoko šolstvo končno   prebili med priortete vaše vlade, vam želimo čim bolj uspešno delo.

S pozdravi,

Jadran Lenarčič, predsednik KOsRIS, Institut »Jožef Stefan«

Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije

Maja Bučar, Inštitut za družbene vede, Fakulteta za družbene vede

Matjaž Godec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije

Damijan Guštin, Inštitut za novejšo zgodovino

Janko Jamnik, Kemijski inštitut

Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut Slovenije

Andraž Legat, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Oto Luthar, Znanstveno raziskovalni center SAZU

Boris Majcen, Inštitut za ekonomske raziskave

Breda Mihelič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Jure Mlačnik, Inštitut za hidravlične raziskave

Sonja Novak, Inštitut za narodnostna vprašanja

Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije

Primož Simončič, Gozdarski inštitut Slovenije

Mojca Štraus, Pedagoški inštitut

Tamara Lah Turnšek, Nacionalni inštitut za biologijo

S komentarjem na javno pismo KosRISa se je odzvala prof. dr. Tamara Lah, predsednica Sveta za znanost in tehnologijo RS

Komentar k apelom znanstvene sfere

Novica o ponovni združitvi ministrstev za šolstvo in šport ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zatem ko je bil koncept ločenih ministrstev že jasno zapisan, tako v osnutkih Koalicijske pogodbe, kakor tudi v medijih, nas je neprijetno presenetila. Znanstvenice in znanstveniki, raziskovalci in razvojniki jasno izražajo svoje ogorčenje, saj smo javno že pozdravili novico o samostojnem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. S tem bi namreč znanost in tehnolgija po desetletju životarjenja v velikem ministrstvu ponovno dobila veljavo in mesto, ki ji gre v slovenski politiki. Za tako odločitev nismo zasledili ustreznega pojasnila, razen splošnega, da gre za varčevanje, kar seveda lahko argumentirano zavrnemo. Najprej, ker ni jasno, kje in za koliko bi privarčevali, v katerem delu delovanja združenega v primerjavi z dvema ministrstvima? Drugič, izkušnje prejšnjih let kažejo, da je v združenem ministrstvu šolstvo vedno imelo relativno večji pomen, kot ga je proračun namenil znanosti. Poudarjam, da je poraba – ali bolje vlaganje sredstev v to področje v zadnjih treh letih padlo na (absolutni) nivo vlaganj na leto 2006-2007. To postaja že usodno v luči mednarodnih primerjav z večino drugih razvitih držav EU glede na vlaganja v raziskovalno-razvojno delo. Predvsem naših severnih sosedov, kjer tako financiranje kot kvaliteta raziskovalnega dela stalno rasteta. S tem se relativna razlika med razvitimi državami EU in sveta in Slovenijo povečuje.

lah_turnsek

Foto: osebni arhiv

Področje se v državah EU, da ne govorimo o ZDA, Kitajski, itd., bogati tudi s sredstvi namenjenimi inovacijam in prenosu znanj v tehnologijo, kar bi posebno ministrstvo ki vključuje znanost in tehnologijo v R Sloveniji moralo podpirati tako finančno kot s smotrnim upravljanjem in s tem odpirati vrata vlagateljem v to področje, ki je lahko državni ali privatni (poslovni) kapital. Za slednje pa postajamo ne samo vedno manj zanimivi, še celo obstoječa dobra in odlična podjetja bežijo čez mejo. Tu je tudi srž problema našega gospodarstva, gre za pravi inovativni razvoj gospodarstva, ki za nas pomeni ne samo višje blagostanje – ampak preživetje vedno večjega dela obubožanega prebivalstva! Stare politične floskule o »svetilnikih« in »družbi znanja« so daleč od vsakdanje resničnosti.

Financiranje znanosti

Še več, z zniževanjem sredstev v znanost in tehnologijo ter sposobnosti upravljanja z njimi, kot se zrcali npr. v propadu vseh delujočih tehnoloških agencij z zadnjih let, politika lomasti po desetletjih skrbno negovanega vrta znanj, kjer je zorel naš razvojni potencial in mladi strokovnjaki. Ti so po inerciji in zaradi truda, ki ga starejši še vedno enako intenzivno vlagamo v učenje in raziskovanje – še dobri, a mladi že pospešeno beže pred in po končanem študiju s trebuhom za kruhom v svet, na vse konce sveta! Potencial, ki bi naše gospodarstvo lahko potegnil iz blata, v katerega se je že začelo pogrezati v času ekonomske krize, nam polzi iz rok.

Prav v tem času bi morali ta cvet nove, mlade slovenske inteligence še kako negovati in ga spodbujati. Pomembno je posodabljanje visokega šolstva, ki temelji na raziskovanju in znanosti in kasnejše usposabljanje mladih na raziskovalnih institutih, v razvojnih oddelkih Centrov odličnosti, itd., kjer pridobijo osnove za svoje bodoče plodno delo, ki bi gotovo rojevalo sadove, to je dolgoročno povečanje domačega bruto proizvoda. A se vsak dan bolj oddaljujemo od te vizije. Že začrtanih ciljev, zapisanih v resolucijah in strategijah ne dosegamo. Ostajajo na papirju, ker jih politika enostavna ne upošteva. Dosledno izvajanje nove raziskovalno razvojno inovacijske strategije (RISS), ki jo je pred 3 leti pripravil Svet za znanost in tehnologijo in MIZŠ ter sprejel Državni zbor, bi kot svoj projekt morala sprejeti nova vlada! Cilj je tudi oblikovanje sodobnih zakonov o znanstveno raziskovalni in visokošolski dejavnosti, ki bi omogočala nujno potrebno preoblikovanje, a nevarnost, ki zdaj preti z ohranjanjem satusa quo, to je superministrstva, kaže, da bo ostalo vse po starem in na sprejete zaveze pozabimo.

To seveda ni nujna posledica združevanj ministrstva , a izkušnje preteklih desetletij so slabe. Razcvet znanosti na Slovenskem je potekal v letih, ko je to Ministrstvo za (Visoko šolstvo ) Znanost in Tehnologijo samostojno delovalo in mu je bil odrezan višji del proračunske pogače. Dobra znanost torej korelira z višjimi vlaganji, čeprav nekateri skeptiki menijo, da korelacija še ni nujno vzročna povezava. Matematično točno, a vendarle nam naše in tuje izkušnje kažejo prav na slednje. Slabšanje razmer in možnosti za raziskovalno in razvojno delo sta vzrok siromašenja družbenih skupnosti, regij, države. Povezava med bruto družbenim proizvodom (BDP) in vlaganji v znanost je pozitivna povratna zanka, povečano vlaganje v znanost zvišuje BDP in take države imajo bolje razvito znanost in razvoj, katerega posledica je višji BDP. V to igro moramo vstopit takoj in nemudoma. Ponavljam zelo stare resnice, a zdi se , da moramo te znova in znova odkrivat novim političnim obrazom.

Kako je s kvaliteto – ali je slovenska znanost res tako odlična?

Prav gotovo sta tudi šolstvo in šport izrednega pomena za narodovo identiteto in ohranjanje izobraženega prebivalstva, ki je tako na vseh nivojih bolj učinkovito. To prav tako zasluži samostojno ministrstvo,   saj je šolstvo potrebno nenehno posodabljati. S pomočjo znanosti, a ne na njen račun, kar je bojazen pred združenim ministrstvom. Ne s preobremenitvijo iste administracije in posledično slabo učinkovitega upravljanja celotne sfere ter ne nazadnje možnega prelivanja sredstev iz znanosti v šolstvo, čemur smo že bili priča. Zato obstaja resna bojazen, da bo šolstvo tudi v prihodnje prednjačilo pred znanostjo. Raziskave, ki potekajo v slovenskem prostoru mnogi, tudi politiki, vidijo kot nebodigatreba okrasek družbe, ki postaja v kriznih časih še bolj nepotreben in obrobnega pomena. Tega politično zrele družbe (primeri Avstrija, Finska, itd.) ne počno, pač pa se s kreativnostjo in inovativnostjo, ki ju nudijo znanstveno-izobraževalne institucije rešujejo iz krize. Ustvarijo strukturne in administrativne mehanizme za pospešen prenos znanj in razvoja novih tehnologij, temu pa prekrojijo tudi delo nekaterih drugih resorjev, ki gotovo ne delujejo med seboj neodvisno!

Če pa že razpravljamo o združevanjih resorjev, je mnogo bolj smiselno združevanje znanosti in tehnologije z gospodarstvom. To bi ojačalo klasični trikotnik pretoka znanj med državo (politiko), gospodarstvom in znanostjo. Del tega je seveda tudi visoko šolstvo, saj sodobnih univerz brez raziskovanj, kar mora – čeprav temu vedno ni tako- veljati tudi z Slovenijo!

V strategiji RISS je dokaj natančno zapisano, kako in kam naprej odločno preprečiti siromašenje znanosti. Krizi navkljub ali ravno zaradi nje. A v preteklem desetletju temu ni bilo tako z izjemo v času vlade Boruta Pahorja, ko je znaten dvig vlaganj za znanost po zahtevi RISS okrepil naše upe, da se bomo skorajda zapeljali po »tehnološki avtocesti«. To se je sesulo v prah v nadaljevanju, ko smo v času naslednje vlade Janeza Janše drastično padli pod nivo financiranja vseh prejšnjih let do leta 2006 -2007. Ob enaki dragi opremi in infrastrukturi ter raziskovalcih, ki nenadoma nimajo sredstev za izvajanje dovolj kvalitetnih in konkurenčnih projektov, s katerimi rešujejo tudi relevantne tehnološke in družbene dileme in vprašanja. Iz leta v leto smo bolj neuspešni pri prijavi EU projektov. Ta trend se bo pospešeno nadaljeval, saj prihaja z zamikom nekaj let kot cunami, ki ga krepi odliv najboljših v tujino. V velikem konglomeratu megaministrstva se je znanost izgubljala in trikotnik uspeha rušil.

Pri tem je seveda ena najbolj napačnih predpostavk trditev, da je slovenska znanost (še) dobra. Odlične so nekatere skupine, ki jih bo vedno manj, oziroma bodo po sodobnih EU strategijah in shemah financiranj (Teaming, Era-Chair, in drugi projketi) prej ali slej priveski dobrih raziskovalnih institutov in univerz velikih, razvitih sosedov. Povprečje slovenske znanosti je dobro le v luči, kako nadpovprečno veliko lahko naredi z malo sredstvi. Podobno, kot kompliment ženski, da dobro izgleda za svoja leta, pa bi ta že mislila da (še) lahko postane »miss« sveta! V svetovnem merilu v povprečju slovenske raziskave segajo nekako v 3-4 ligo, če se izrazim v športnem žargonu. Tak položaj ni odvisen od velikost države, ampak njene naravnanosti k spodbujanju določene dejavnosti. S tem se res uvrščamo v sredino EU 27, se pa oddaljujemo od EU 15, to je 15 najbolj razvitih držav Evrope. Ta opaža naraščajo. In razlike med severozahodnim in ostalimi članicami se kažejo prav v tem, da prve kolonizirajo druge na bolj ali manj subtilne in prozorne načine. Od politike vlaganj v razvoj in od gospodarske moči je torej odvisna tudi naša samostojnost, avtonomni razvoj in tu se vrtimo v začaranem krogu ali bolje spirali, ki se nam v tem času vije navzdol.

Aktualni problemi kot posledica delovanja združenega minsitrtva.

Posledice nepovezane razvojne politike, ki bi morala na prvo mesto postaviti znanost in razvoj, že čutimo na lastni koži. Letos npr. država oziroma za to odgovorni, niso bili sposobni pripraviti potrebnega dokumenta o tako imenovani »pametni specializaciji«, ki ga od nas zahteva EU. Ta je zavrnila vse poslane verzije in s tem zaustavila pritok sredstev iz kohezijskih in drugih skladov. Ti bi lahko bili dodaten vir financiranja, med drugim tudi znanosti in predvsem razvojnih projektov. Postavlja se mi (nam)vprašanje ali skupne razvojne projekte sploh prepoznamo- ali pa ima vsak svojega? Vsak svoj mali vrtiček, mali projektek.

Vzrok, da Slovenija in za njen razvoj odgovorni niso videli in vedeli,   kaj hočejo in kako se razvijati, vidim prav v tem, da se še vedno podcenjuje znanost in njene dosežke, da se ne zna ločiti zrna od plev in izbrati najboljše ter na tej osnovi postaviti strategijo, ki predvideva razvoj naše slovenske družbe v EU okolju. V ocenjevanju kvalitete raziskav in razvoja, se politika preveč pogosto, čeprav res ne vedno, opira na administrativna merila, ki s pomenom vsebine raziskav in tako imenovanim kakovostnim »peer review« (oceni kolegov iz istega področja delovanja po pis) nimajo prave povezave.

Podobno se nam bo kmalu zgodilo z prijavami na EU raziskovalne razpise, kjer ostri konkurenci v letu- dveh večina ne bo več kos. Kam z odvečnimi razoroženimi znanstveniki , ki se ne bodo podali v tujino in ostali doma? Neproduktivno breme družbe, namesto gonilna sila razvoja gospodarstva?   To bo, absurdno, znanost še podražilo in osiromašilo obenem.

Rešitev?

Vsi ti problemi se zdijo kot grozeči oblaki, ki bi jih z jasno vizijo in dodanim vlaganjem v samostojno ministrstvo za znanost in tehnologijo, dobro vpeto v jasne gospodarske smernice, (»pameta specaizaija«), lahko pregnali. RISS bi v morda nekoliko dopolnjeni obliki moral postat eden od projektov nove vlade jasno zapisan v Kolacijski pogodbi, ne pa kot zaprašen dokument ostajati na policah megaministrstva.

Kar potrebujemo, je neke vrste nova industrijska revolucija, nov val v inovativnem razvoju tehnologij in storitev po vzoru držav, ki so se znale združit tudi v težnji k bogatejši, a ne pozabimo – obenem tudi pravičnejši družbi. Socialo in pravičnost je lažje uravnotežiti v bogati kot obubožani državi!

Glede na apele, ki se pojavljajo s strani raziskovalne sfere, menim, da jim je smiselno prisluhniti, saj sem kljub vsemu napisanemu prepričana, da smo še v dovolj močni kondiciji, da razvojne strategije izpeljemo. A le s skupno pametno vladno politiko, ki se zaveda pomena znanosti v stvarnem in družbenem razvoju in je ne prelaga le na megaministrstvo, kot je sedanji MIZŠ.

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek

Predsednica Sveta za znanost in tehnologijo

° Ni jasno, kje in koliko bi privarčevali v primerjavi z dvema ministrstvima. V velikem konglomeratu superministrstva se znanost izgublja.

° Če pa govorimo o združevanju resorjev, je mnogo bolj smiselno združevanje znanosti in tehnologije z gospodarstvom

° V svetovnem merilu v povprečju slovenske raziskave segajo nekako v 3 – 4 ligo

° Siromašenje znanosti in odhod najboljših raziskovalcev nas bo privedlo v razmere, da s prijavami na EU raziskovalne razpise, v letu ali dveh v ostri konkurenci večina ne bo več kos.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *