Kako nas zaznamujejo naši geni?

Kemijski inštitut gosti v četrtek, 14. 2. ob 13. uri razpravo na temo “Kako nas zaznamujejo naši geni?”. Gre za vprašanje odvisnosti človekovega razvoja od dednosti ali okolja. Tu v ospredje stopa epigenetika, njeno vlogo pa intenzivneje raziskujejo znanstveniki nekaj več kot zadnji desetletji. Danes doživlja izjemno hiter razvoj, čeprav je bila do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja bolj fantazija kot nekaj resničnega. Epigenetika proučuje kemijske spremembe, ki se dogajajo v molekuli DNA ali na proteinih, s katerimi je DNA obložena, vendar ne vključuje spremembe v sami genetski osnovi, kar je za mnoge znanstvenike sila pomembno. Te kemijske spremembe odločajo, ali se bo nek gen aktiviral ali ne. Res je, da se v človekovem življenju dogajajo epigenetske spremembe pod vplivom raznih zunanjih dejavnikov, npr. stresa, prehrane ali fizične aktivnosti. Slabo je, da utegnejo slabe življenjske izbire neugodno vplivati na naše zdravje in domnevno tudi na zdravje naših otrok. Vznemirja pa domneva, da so take spremembe lahko dedne in imajo evolucijski vpliv. In vse kaže, da lahko na svoje potomce prenesemo nekaj, kar ni zapisano v sami DNA in torej ni potrebno čakati počasnega procesa mutacij, da bi se lahko adaptirali na okolje. Prav tako vznemirljivo je spoznanje, da so epigenetski mehanizmi reverzibilni in razumevanje molekularnih mehanizmov in epigenetike naj bi omogočalo v prihodnosti zdravljenje nekaterih bolezni, ki so danes še neozdravljive.

Razsežnosti omenjenih vprašanj in tudi etičnih dilem bodo pojasnjevali akademik prof. dr. Robert Zorec, doc. dr. Luca Lovrečić, prof. dr. Gregor Majdič in prof. dr. Igor Pribac.

Foto: wikipedia/Zephyris