Kemijski inštitut se ob 70. obletnici in obisku predsednika Evropskega znanstvenega sveta osredotoča na priložnosti in skrb za razvoj mladih znanstvenikov
Na Kemijskem inštitutu so z obiskom visokih gostov uradno otvorili Teden kemijskega inštituta in tako začeli s praznovanjem 70. obletnice te ugledne ustanove, katere glavna tema je znanstvena odličnost, dogodki pa potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Ob praznovanju 70. obletnice so Kemijski inštitut obiskali eminentni gostje, med drugim prof. dr. Jean Pierre Bourguignon, predsednik Evropskega raziskovalnega Sveta (ERS), dr. Miro Cerar, predsednik vlade RS in prof. dr. Maja Makovec Brenčič, Ministrica za znanost, izobraževanje in šport RS. Med obiskom so si gostje ogledali vrhunkso raziskovalno opremo in se seznanili z znanstveno odličnostjo in dosežki Kemijskega inštituta. Osrednji dogodek ob obisku predsednika ERS v Sloveniji je bil v celoti vsebinsko posvečen pomenu ERS za razvoj karier mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Ob obisku delegacije ERS je direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Gregor Anderluh, v svojem nagovoru poudaril, da so v znanosti še posebej pomembni mladi, pri čemer se tudi Kemijski inštitut trudi zagotavljati ugodno okolje zanje, v letu 2016 bodo namreč podelili prvo doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mladega raziskovalca ali raziskovalko s področja kemije in sorodnih ved. Povedal je, da se zavedajo, da je potrebno delati tudi na mednarodni priznanosti Kemijskega inštituta, kjer je kljub pomembnim uspehom še vedno prostor za napredek.
Prof. dr. Jean Pierre Bourguignon, predsednik ERS, je v svojem nagovoru zbranim povedal, da se je tudi sam prepričal, da Kemijski inštitut predstavlja dobro okolje za raziskovalce na področju bazičnih raziskav ki so še posebej pomembne in so osnova za napredek na vseh področjih, sama institucija pa je po njegovem mnenju primer dobre prakse. Prof. dr. Bourguignon je izpostavil, da ERS ne more sam financirati vseh bazičnih raziskav v EU, skušajo pa s svojim delovanjem pomagati pri ohranjanju Evrope kot vodilne na tem področju in zato sredstva prejmejo raziskave, ki izkazujejo visoko znanstveno odličnost. Poudaril pa je tudi vlogo nacionalnih vlad, ki morajo zagotavljati okolje, spodbudno za znanstveno raziskovanje, napredek v znanosti in preboje na različnih področjih, kar po njegovem mnenju Slovenija uspešno počne. S takšnim delovanjem se hkrati spodbuja tudi mlade, da vidijo karierne možnosti v znanosti, kjer moraš biti zelo vztrajen in ambiciozen, še posebej, če želiš uspeti pri kandidiranju za sredstva ERS.
Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, je v svojem pozdravu zbranim povedal, da je Kemijski inštitut soustvarjal zgodovino znanosti slovenskega naroda in da se lahko s svojimi impresivnimi dosežki lahko postavi ob bok marsikateri priznani instituciji z veliko daljši zgodovino. »Kemijski inštitut je v teh 70. letih delovanja postal moderna in sodobno opremljena znanstvena institucija, ki prihaja do pomembnih odkritij na globalnem nivoju,« je poudaril dr. Cerar in povedal, da se že veseli novih velikih uspehov Kemijskega inštituta.
Direktor ARRS, prof. dr. József Györkös, je poudaril, da je ARRS agencija za financiranje, katere misija je zagotavljanje okvirov za znanstveno raziskovanje, vključno z inovacijami, in spodbujanje nacionalnih aktivnosti znanosti. Izpostavil je, da je slovenska znansot mednarodno pomembna, je pa potrebno še poglobiti sodelovanje na mednarodnem nivoju, saj bo posledično verjetno tudi financiranje lažje pridobiti.
Prof. dr. Jernej Ule (UCL Institute of Neurology and The Crick Institute je povedal), je nagovoril predvsem mlade in vse tiste, ki razmišljajo o prijavitvi svojih projektov za ERS financiranje. Povedal je, da morajo imeti prijavitelji dober CV, kar med drugim pomeni, da morajo biti odzivni, opaziti nove priložnosti in se temu prilagoditi. Pomembno pa je tudi okolje, ki mora biti kooperativno tako znotraj samega sebe, kot z drugimi institucijami, ter aplikante podpirati tako na osebnem kot kariernem področju.
Prof. dr. Tomaž Prosen z Univerze v Ljubljani pa je povedal, da je bil precej v dvomih, ko se je odločal glede prijave za ERS finančna sredstva in ni vedel kaj točno naj prijavi, na koncu je izbral pravilno odločitev in bil pri prijavi uspešen, danes pa se veseli novih napredkov in odkritih pri svojem raziskovalnem delu.
Po osrednjem dogodku je potekala še tiskovna konferenca, ki jo je vodil dr. Draško Veselinovič, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) iz Bruslja, ki je izpostavil, da je Slovenija relativno uspešna pri prijavah projektov v okviru programa Obzorje 2020, dosti manj pa pri prijavah za sredstva iz ERS, zato je na tem področju treba še marsikaj narediti, SBRA pa pri tem nudi pomoč, saj je njihova glavna funkcija povezovanje znanosti in gospodarstva.
Na tiskovni konferenci je bila tudi prof. dr. Maja Makovec Brenčič, Ministrica za znanost, izobraževanje in šport RS, ki je povedala, da je obisk predsednika ERS izredno pomemben, saj morajo znanstveniki in raziskovalci dobiti svoje mesto in besedo. Poudarila je, da je še posebej pomembno spodbujanje institucij in inovacij na področju bazičnih raziskav, zato vlada pripravlja nove ukrepe na tem področju in pripravlja 5,6 odstotno povišanje proračuna za znanost in raziskovanje, kar je vsekakor dobra spodbuda tudi za mlade raziskovalce.
Foto: KI
