Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 11.09.18 in Inštituti

Kvartarna stratigrafija v kraških jamah ali kako je bilo na svetu pred 2,5 milijona leti

Kvartarna stratigrafija v kraških jamah ali kako je bilo na svetu pred 2,5 milijona leti

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU organizira v okviru delovanja pri Sekciji za evropsko kvartarno stratigrafijo pod okriljem Mednarodne zveze za preučevanje kvartarja (INQUA –International Union for Quaternary Research) simpozij s teoretičnim in praktičnim delom. Slednji bo vključeval tudi terenske oglede štirih lokacij, pomembnih za kvartarno stratigrafijo.

Kvartar je geološko obdobje, ki obsega čas zadnjega 2,5 milijona let v Zemljini zgodovini. Stratigrafija pa je veja geologije, ki preučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek. Namen Mednarodne zveze za preučevanje kvartarja je s preiskovanjem sestave plasti na različnih koncih sveta izdelati nek idealiziran profil za to geološko obdobje, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj so se začenjale in jenjavale ledene dobe, katere živali so tu živele in katere rastline rasle.

Kras je posebna oblika površja, ki se zdi za take raziskave še posebej primerna. Kot vemo, je prevladujoča kamnina na kraškem površju apnenec, katerega drobci se ne odlagajo v plasti, temveč se, podobno kot sladkor v kavi, v vodi popolnoma raztopijo. Včasih pa se ti delci ponovno izločajo kot siga – tako nastanejo kapniki. A ti se pojavljajo le v toplih okoljih, v hladnih pa ne – zato kapnike lahko občudujemo v Postojnski jami, v Bovcu pa ne. V ledenih dobah kapniki prav tako niso rasli. Pa še eno pomembno značilnost, ki gre na roke raziskovalcem Zemljine preteklosti, je treba omeniti: tudi kadar je temperatura dovolj visoka, da kapniki rastejo, se v sigi odlagajo različno stabilni izotopi kisika, na podlagi katerih se da sklepati o temperaturi v času njihovega nastajanja.

Druga posebnost krasa pri stratigrafiji pa je, da kraško površje premore številne jame, skozi katere tečejo reke in tam odlagajo usedline drugih kamnin, pa tudi kosti umrlih živali ali odmrle rastline. Če pride do tektonskih premikov, zaradi katerih se spremeni tok reke ali dvigne površje, se takšna jama zapre kot časovna kapsula in v nedotaknjenih plasteh usedlin ohrani zapise preteklih časov. Takšni profili so za proučevalce kvartarja še posebej dragoceni, svojo razlago o vlogi in poslanstvu Mednarodne zveze za preučevanje kvartarja sklene dr. Andrej Mihevc, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in eden od avtorjev prispevkov na simpoziju.

Simpozij traja od 12. septembra, do 17. septembra. Vsa predavanja in razprave bodo potekale na sedežu Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU na Titovem trgu 2 v Postojni, terenski ogledi pa bodo več kot 60 prijavljenih strokovnjakov iz vse Evrope popeljali tudi v Postojnsko jamo, na klasični kras (Škocjanske jame, kamnolom Črnotiče, Socerb), t. i. kontaktni kras Matarskega podolja, v Snežno jamo in v okolico Tržiča.

Foto: FB, IRK

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *