mag. Matjaž Turel dr. med., pulmolog in internist, UKC LJ: “Pri cepljenju gre za življenja”
Po letu dni trajajoči pandemiji, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, se je svetovna znanstvena skupnost združila v iskanju odgovorov, kako pojasniti še vedno nepopolno razlago prizadetosti v organizmu, ki jo povzroči bolezen Covid-19. Še vedno obstajajo številne zadrege, zakaj nekateri ljudje postanejo toliko bolj bolni kot drugi? Zakaj se poškodbe pljuč včasih poslabšajo potem, ko se zdi, da se je telo že očistilo virusa? Kaj je v ozadju podaljšanega obolenja večsistemske disfunkcije organov, ki lahko traja pri nekaterih z “dolgo Covid”? Ta in nekatera druga vprašanja pojasnjuje primarij mag. Matjaž Turel, dr.med., pulmolog in internist z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Kot zdravnik ima dr. Turel holistični, celostni pogled na delovanje telesa in posledično iskanje vzroka bolezni in zdravljenja. Pojasni, da so pljuča glavni organ, ki je najbolj prizadet ob Covid-19, čeprav virus lahko prizadene tudi druge organske sisteme. V tem kontekstu še posebej razloži “citokonsko nevihto”, za katero pravi, da je še vedno velika tema za znanost v povezavi z imunskim sistemom, ki včasih “uide iz kontrole”. Za razumevanje teh zapletenih procesov je potrebno vedeti, da “medicina ne deluje po predalčkih, treba je imeti široko in odprto razmišljanje z veliko znanja, da lahko ugotoviš pravi vzrok bolezni oziroma prizadetosti celega telesa”. In dr. Turel tako znanje nedvomno ima. Kot klinik in delno raziskovalec spremlja bolnike, ki so že okrevali, zato so odprli tudi Covid ambulanto.
Kot zdravnik slovenske alpske reprezentance in zimske olimpijske reprezentance, dr. Turel zelo dobro pozna nordijsko medicino in njihovo doktrino pri reševanju bolezenskih težav in poškodb pri športnikih visoko ceni. Glede razvoja pandemije v letošnjem letu je optimist, krivulja se bo le začela počasi izravnavati. Poudarja pa, da se je ob pandemiji izrecno pokazalo, kako pomembna je medicina. Politika, ki ureja razvoj javnih sistemov, bo morala nujno to sprejeti in dojeti, da današnja medicina kot civilizacijski dosežek, zahteva, da se ljudem ponudi čim boljše in čim hitrejše zdravljenje.
