Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 23.06.21 in Inštituti

Mednarodni dan inženirk

Mednarodni dan inženirk

23. junija obeležujemo Mednarodni dan žensk v inženirstvu. Pobuda, ki je prišla s strani združenja Women in Engineering v letu 2014, je mednarodna iniciativa, katere namen je praznovati dosežke žensk v inženirstvu in sorodnih panogah. Cilj je zagotoviti enakost v tem sektorju, kje so tradicionalno bile ženske v manjšini. Organizacija sledi trem ciljem: podpirati ženske pri doseganju njihovega potenciala kot inženirke, znanstvenice in voditeljice, spodbujati izobraževanje, študij in uporabo tehnike ter sodelovati z organizacijami in odločevalci pri uveljavljanju raznolikosti spolov in enakosti na delovnem mestu.

Aktivnosti v smeri za enakosti spolov so tudi na področju znanosti zadnja leta vse močnejše. Institut »Jožef Stefan« je od februarja 2021 partner evropskega projekta ATHENA, katerega glavni cilj je razvoj in implementacija načrta za enakost spolov, pridružujemo pa se tudi letošnjemu obeleževanju Mednarodnega dneva žensk v inženirstvu, katerega cilj je zagotoviti enakost v tem sektorju.

Razmišljanja inženirk Instituta »Jožef Stefan« potrjujejo, da je inžinirski poklic lahko prava izbira tudi za ženske, saj ta poklic z veseljem in uspešno opravljajo.  Inženirski poklic zajema vedno nove izzive in iskanje rešitev, ki vodijo k razvoju novih okolju prijaznejših tehnologij ter k zagotavljanju človeku prijaznejše družbe. Ali, kot je dejala ena od inženirk: »V mojem poklicu me navdušuje, da vsakič odkrijem, da čim več vem, tem več ostaja tistega, česar ne vem in kar je še treba ugotoviti.«

Dr. Tanja PAVLESKA, univ. dipl. inž. elektrotehnike, laboratorij za odprte sisteme in mreže:

»Želela sem spoznati “čarobne dežele”, v katerih “je glavni jezik” matematika.  Med temi področji me je  inženirstvo  pritegnilo, ker  je  zelo blizu mojem značaju in naravi. Morda je na izbiro poklica vplivalo tudi dejstvo, da so mi  sorodniki in prijatelji namigovali, da je inženirstvo “prepovedano sadje za žensko”. Ta izbira je ustrezala moji uporniški naravi. Poklicni izzivi so omejevanje osebnega skepticizma v stvareh, ki jih raziskujem, vztrajanje  pri odkrivanju  neznanega in učenje nepričakovane snovi, posebej to, da se skepsa do  velikih pričakovanj v mojem delu pogosto izkaže, da sem presenečena nad rezultati.  Včasih pa pozabim,  da je sam proces raziskovanja tudi  del rezultata, ki ga dosežem.«

Maja ŠKRJANC, univ. dipl. inž. računalništva in informatike, Laboratorij za umetno inteligenco:

»V osnovni šoli sta me pritegnili matematika in logika: ob reševanju nalog in podobnih miselnih izzivov sem uživala in se zabavala. Matematiko sem videla kot logične strukture, katere se med seboj smiselno povezujejo. V 5. razredu OŠ pa sem prvič slišala za umetno inteligenco, slišalo se je zelo zanimivo, saj sem ocenila, da gre za uporabo logike in matematičnih pravil, dodatni bonus pa mi je predstavljalo tudi moje pričakovanje, da se ni treba tega posebej učiti, ampak zgolj rešuješ z logiko. In zato sem se že takrat razveselila: »to bom počela v življenju.« In to me navdušuje še danes.

Področje umetne inteligence je precej široko in hitro razvijajoče. Poklicne izzive mi predstavlja predvsem razvoj novih pristopov, implementacije v praksi in merjenje dejanskih učinkov AI aplikacij, kar predstavlja širši multidisciplinarni izziv. «

Prof. dr. Barbara KOROUŠIČ SELJAK, univ. dipl. inž. računalništva in informatike, Odsek za računalniške sisteme:

»Obiskovala sem družboslovno usmerjeno gimnazijo in bila sem ena redkih dijakinj, ki se je odločila za študij računalništva in informatike. Zmeraj sem se dobro počutila v svetu matematike in reševanje problemov mi je bilo v veselje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo pri nas računalništvo še v povojih, mi je oče predstavil to področje kot alternativo matematiki, ki omogoča reševanje problemov iz resničnega življenja. Zagotovo pa sem lahko hvaležna mami, da me je spodbujala k samostojni poti, kar izobrazba omogoča, še zlasti ženski.

Na področju računalništva poklicnih izzivov ne zmanjka, saj je to eno najbolj dinamičnih področij in če želiš slediti napredku, je potrebno ves čas vlagati energijo v pridobivanje novega znanja. V neizmerno veselje mi je delo z mlajšimi, ki prinašajo sveže znanje in zlasti ideje ter zagnanost.

Doc. dr. Mojca OTONIČAR, univ. dipl. inž. Geologije, Odsek za elektronsko keramiko:

»Izbira naravoslovnih znanosti za moj poklic je bila logična in spontana. Navdušenje nad naravo in vznemirjenje ob nerazumevanju stvari in pojavov, je bilo v meni vselej prisotno in še danes napaja moj raziskovalni zagon ter predstavlja motivacijo za osebni in karierni razvoj. Študij naravoslovja in tehnike mi pomeni izbiro življenjskih nazorov, ki temeljijo na objektivnih in preverljivih dejstvih, kritični presoji in težnji po sonaravnem bivanju. Menim, da je skladnost z naravoslovno usmerjenimi vrednotami podlaga za tehnološki napredek in dobrobit družbe.

Težko bi ločila poklicni izziv od zasebnega, saj znanstveniki raziskujemo tudi zaradi osebne potešitve svoje radovedne narave. Želim si, da bi mi uspelo dognati, razviti ali ustvariti nekaj, kar šteje. «

Pia STARIČ, mag. molekularne biologije, Odsek za tehnologijo površin in optoelektroniko:

»K študiju naravoslovja me je pritegnila kompleksnost in povezanost živih sistemov: od molekul, celic, organizmov pa vse do ekosistemov ter interakcij organizmov z abiotskimi dejavniki. Zanimivo je, kako vsak organizem (pa če je še tako majhen) spada v zapleteno mrežo pojavov in v njej igra pomembno vlogo. Pri preučevanju naravoslovja se tako neprestano srečujemo z zanimivimi vprašanji in raziskovalnimi problemi, na katere želimo odgovoriti in jih rešiti. Moj poklicni izziv je predvsem pridobivanje pomembnih in kvalitetnih rezultatov in spoznanj tako za znanost kot tudi za družbo. Želim prispevati k okolju prijaznemu razvoju družbe v manjši ali večji meri – štejejo koraki naprej, pa naj bodo to mali ali veliki.«

Dr. Maja PONIKVAR SVET, univ. dipl. kemičarka, Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo:

»Do študija kemije sta me pripeljali vedoželjnost in radovednost do vsega, kar nas obdaja. Kemija se je zdela prava izbira. Zanimiva in polna izzivov je zame še danes. Po toliko letih v delu v laboratoriju še vedno uživam. Poleg napredovanja v znanstvenem in strokovnem delu mi izzive predstavljajo tudi mentorstva mladim raziskovalkam in mladim raziskovalcem. Pridobivanje novih znanj in predajanje svojih izkušenj prihodnjim generacijam je zame ključnega pomena.«

Dr. ŠPELA TRAFELA, mag. kemije, Odsek za nanostrukturne materiale:

»Največja želja po naravoslovnem raziskovanju se je pri meni prebudila v času srednješolskih let, saj sem bila velika ljubiteljica naravoslovnih predmetov (predvsem matematike in kemije) in prav zaradi tega je bila odločitev za študij kemije precej logična. V času študija sem opravljala študentsko delo na Odseku za nanostrukturne materiale na Institutu »Jožef Stefan« in že takrat sem bila vpeljana v svet (nano)znanosti; seznanjena sem bila z delom raziskovalca/znanstvenika, organizacijo dela, delovnimi razmerami in kolektivom. Prav slednji  so zagotovo igrali ključno vlogo pri odločitvi za vpis na doktorski študij (nano)znanosti in nanotehnologij. Največji izziv pa mi zagotovo predstavlja dejstvo, da lahko z raziskavami na področju novih materialov korenito prispevamo k reševanju in izboljšanju aktualnih ter prihodnjih globalnih problemov.«

Ana KRAŠ, mag. aplikativne kemije, Odsek za fizikalno in organsko kemijo:

»Študij inženirstva me je pritegnil, ker pridobljeno teoretično in empirično znanje uporabljamo za reševanje določenih problemov, ki resnično obstajajo. V mojem poklicu me navdušuje, da vsakič odkrijem, da čim več vem, tem več ostaja tistega, česar ne vem, kar pa je še treba ugotoviti. Trenutno mi  v raziskovanju glavni izziv predstavlja ukvarjanje z vsemi stranskimi stvarmi na poti do prvotnega cilja, vendar mislim, da mora biti tako, saj je na koncu to edini način za pravilno pridobivanje znanja o zastavljenem problemu. Pri raziskovalnem delu bi si želela še več medsebojnega sodelovanja in izmenjavanja idej, saj s timskim delom dosežemo več.«

Fotografije: Matjaž Dlouhy

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *