Na 27. slovenskem festivalu znanosti od znanstvenih dosežkov do tehnoloških rešitev
Marsikdo meša znanstvena spoznanja in odkritja s tehnološkimi dosežki oziroma ne loči ene od drugih, zato si Slovenska znanstvena fundacija prizadeva kot organizatorica slovenskega nacionalnega festivala znanosti nazorno predstaviti tudi tehnološke teme s pomočjo odličnih promotorjev, ki pripadajo različnim generacijam strokovnjakov. V letu 2021 so to področja: računalništvo, radijska astronomija, elektronska mikroskopija ter biotehnologija. V okviru drugega festivalskega dneva so predstavljala poklon strojniku in elektrotehniku Alešu Strojniku ob 100. obletnici njegovega rojstva. Drugi festivalski dan (v sredo, 29. septembra) so bile v ospredju teme s področja tehniških ved. Pri njihovi izvedbi sta sodelovala vrhunska strokovnjaka – prof. dr. Roman Trobec in prof. dr. Marija Strojnik, optična fizičarka, ki deluje v Mehiki. Zmogljivost elektronskih računalnikov neprestano narašča vse od njihovih začetkov v sredini 20.stoletja. Nadaljnjo rast zmogljivosti omogoča le veliko število medsebojno povezanih vzporedno delujočih računalnikov. Ti opravljajo računsko zahtevne simulacije naravnih dogajanj (npr. napoved vremena v globalnem merilu, obsežne obdelave podatkov na mednarodnih finančnih trgih), skratka, postali so pomembno orodje na številnih področjih človekovega delovanja. Profesorica Strojnikova je predstavila svojega očeta Aleša Strojnika, ki je med drugim tudi »oče« prvega slovenskega elektronskega mikroskopa (1955).
Aleš Strojnik je po študiju strojništva in elektrotehnike kot strasten znanstvenik pristal v mednarodnem raziskovalnem polju. V Sloveniji ga najbolj poznamo po prvem elektronskem mikroskopu in konstrukciji jadralnih letal.
Očetovemu vzgledu raziskovalca in univerzitetnega profesorja je v več pogledih sledila tudi hči Marija. Odločila se je za študij fizike. Z njim je začela na ljubljanski univerzi, zaključila pa ga je v ZDA, kamor je odšla z očetom, in sicer na arizonsko državno univerzo, kjer je tudi doktorirala kot prva ženska s področja optičnih znanosti.
Delovala je v okviru več̌ raziskovalnih organizacij, med drugim tudi v Nasinem centru, na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo (Caltec), najbolj pa se je uveljavila v Mehiki, tako kot vrhunska znanstvenica optičnega raziskovalnega centra v Leonu. Pritegnile odprave Apollo, ki so se usmerile proti Mesecu (od leta 1968 dalje). Njeno odlično poznavalstvo optike je omogočilo razvitje avtonomne tehnike za optično navigacijo. Za ta izum je prejela leta 1996 kot prva ženska nagrado Georga W. Goddarda. V Leonu v Mehiki se profesorica Strojnikova ukvarja še zlasti z odkrivanjem planetov izven našega Osončja (eksoplaneti).
Letni slovenski festival znanosti vsako leto omogoči prve javne nastope mladim ljubiteljem znanosti ter raziskovalnim ustvarjalcem. Tokrat so mag. Andrej Brešan, mag. Rok Vogrinčič in diplomiran fizik Vid Primožič predstavili gradnjo radijskega teleskopa za opazovanje molekul OH v okviru mladega Zavoda za radijsko astronomijo, samo izdelavo nosilne konstrukcije ter instrumentov za spremljanje radijskega signala. Mladi strokovnjaki – dr. Matjaž̌ Vidmar, predavatelj na University Of Edinburgh, Saskia Vermeylen z University of Strathclyde, in Teja Dobnik, sodelavka World Space Week Association ter Space Generation Advisory Council-a, pa so organizirali okroglo mizo o prihodnosti komercialnega izkoriščanja vesolja. Posvetili so jo spominu na vizionarja Hermana Potočnika Noordunga. Iskali so odgovor na vprašanje: Ali je možno teritorializirati vesolje? Pri tem jim je bilo v pomoč dejstvo, da funkcionalni teritoriji že obstajajo v odprtih morjih. To pa istočasno odpira še več vprašanj, ki so povezana s prihodnostjo mednarodnih odnosov in same varnosti, ko obravnavamo vesolje.
Sekcijo Svet tehnik in inovacij je zaključilo predavanje letošnjega častnega pokrovitelja prof. dr. Petra Rasporja o oskrbi s hrano v 21. stoletju z biotehnološkega vidika. V popoldanskem času je sledila še sekcija o slovenskih raziskovalcih v zamejstvu. Letos so bili izbrani raziskovalci iz Avstrije, iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jamnika iz Celovca, v povezavi z raziskovalci iz matice.
Pomembna vloga v pripravah in še zlasti pri izvedbi slovenskega festivala znanosti pripada krovnemu koordinatorju. Že drugo leto to vlogo opravlja Andraž̌ Ivšek. Udeležencem in spremljevalcem festivala sporoča: “Zaupajmo znanstvenikom!« je moto letošnjega 27. slovenskega festivala znanosti, ene največjih prireditev za promocijo znanosti v Sloveniji. Na festivalu domači in tuji znanstveniki, raziskovalci in strokovnjaki predstavljajo različnim ciljnim skupinam svoje dogodke, kot so predavanja, delavnice in razprave … Zaradi trenutne epidemiološke slike festival poteka v hibridni obliki.
V takem času je na področju znanosti najbolj pomembno za celotno družbo zaupanje, ki ga ustvarjajo odprtost, transparentnost in odgovornost. To so tudi osnovni principi, kako naj bi potekalo znanstveno svetovanje. Omogočiti moramo skupni prostor za dialog. To pa dosežemo tako, da s skupnimi vrednotami povežemo ustvarjalce politik, znanstvenike in družbo.
Znanstveniki se srečujejo z novim izzivom, to je komuniciranje znanosti. Ugotoviti je treba najboljši način, kako svoje raziskave razložiti javnosti. V času velikih kriz, kot je globalno segrevanje ali trenutna pandemija, je še toliko bolj potrebno, da se znanstveni dokazi skozi politični proces prebijejo in čim bolj uveljavijo. Razumeti je treba, da je v takih situacijah znanstveno svetovanje samo en košček zelo kompleksnega političnega procesa. Znanstvenik lahko ta proces pomaga spremeniti, nikoli pa ni odločevalec.
Največji problem trenutnega komuniciranja znanosti je, kako naj znanstvenik, ki je tudi svetovalec politiku, obdrži svojo neodvisnost in integriteto, ko svetuje nekomu, ki ustvarja politiko. Sistem institucije mora bolje spoznati znanost in njene omejitve. Znanost ne dela politike, znanost samo informira.”
Foto: SZF (na fotografiji naslovnice Aleš in Marija Strojnik)
