Na Kemijskem inštitutu podelili Preglove nagrade in doktorsko štipendijo Janka Jamnika
Nagrada, ki je poimenovana po kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu, Frideriku Preglu (1869 – 1930), predstavlja priznanje za vrhunske dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav s področja kemije in sorodnih ved, ki so primerljive in na nivoju svetovnih aktualnih dosežkov. Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je letos dobila Vesna Štih s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.
Izr. prof. dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, sodi med najprodornejše slovenske raziskovalke na področjih imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. Velik del njenih nedavnih raziskovalnih aktivnosti zaznamuje področje prirojene imunosti. Na tem področju je prispevala pomembna odkritja pri določitvi mehanizma aktivacije znotrajceličnih Tollu-podobnih receptorjev TLR9 in TLR3 ter tudi receptorja TLR5. Študije nukleotidnih zaporedij, njihove dolžine, kakor tudi sekundarnih struktur, ki jih enoverižne DNA lahko tvorijo, v povezavi z učinkovitostjo aktivacije receptorja TLR9 so omogočile pripravo nove generacije agonistov za aktivacijo TLR9. Pokazali so tudi, da kratka nukleotidna zaporedja, ki nastanejo z razgradnjo zunajcelične DNA, močno ojačajo odziv receptorja TLR9 na znane agoniste. Vodila je tudi skupino, ki je raziskala mehanizem aktivacije receptorja TLR5, katerega agonist je flagelin, sicer gradnik bakterijskega bička. S svojimi raziskavami je pripomogla k razumevanju procesov, ki prispevajo k obrambnim mehanizmom gostitelja pred patogeni in k razumevanju bolezenskih stanj, povezanih z aktivacijo receptorjev TLR pri človeku. Na področju sintezne biologije je sodelovala pri razvoju logičnih operacij v sesalskih celicah in genetsko kodiranih senzorjev. Ukvarja se tudi z izjemno znanstveno zanimivim področjem sonogenetike, kjer razvija tehnike selektivne aktivacije sesalskih celic z ultrazvokom. Izsledki raziskav dr. Mojce Benčina so bili v zadnjih petih letih objavljeni v 26 znanstvenih člankih v vrhunskih znanstvenih revijah, od katerih naj omenimo Nature Biotechnology, Nature Communications in Nature Chemical Biology. O odličnosti in aktualnosti njenega znanstveno-raziskovalnega dela priča tudi več vabljenih predavanj na domačih in mednarodnih konferencah. Dr. Benčina je soavtorica štirih mednarodnih patentov.
Prof. dr. Gvido Bratina, redni profesor na Univerzi v Novi Gorici, sodi med najprodornejše raziskovalce na področju raziskav elektronskih, optičnih in strukturnih lastnosti tankih organskih polprevodniških slojev in dvodimenzionalnih materialov. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil transportu električnega naboja po organskih polprevodnikih in materialnih sistemih povezanih z grafenom. Ukvarja se tudi s karakterizacijo začetnih faz rasti organskih polprevodnikov na grafenu in podobnih dvodimenzionalnih materialih, pri tem pa uporablja pretežno mikroskop na atomsko silo z izpeljanimi metodami. Njegovo znanstveno delo je tesno povezano z mednarodnim raziskovalnim prostorom. Sodeloval je v več projektih evropskih okvirnih programov. Njegova skupina je kot edina v Sloveniji sodelovala v projektu Evropske znanstvene fundacije s področja grafena. Trenutno je koordinator projekta MX-OSMOPED, ki je del evropskega projekta Graphene Flagship. Izsledki njegovih raziskav so bili v zadnjih petih letih objavljeni v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, kot so Nature Nanotechnology, Advanced materials, Carbon, Physical Review B in Organic electronics.
Dobitnica doktorske štipendije Sklada Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je v letu 2018 Vesna Štih s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Štipendija s seboj prinaša redno zaposlitev, stroške vpisnine na doktorski študij, obisk ene konference letno po njeni izbiri in stroške do polletnega izpopolnjevanja v tujini.
Foto: Jernej Stare
