Nagrade in priznanja Miroslava Zeia na NIB
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je ob 58. letnici obstoja že devetič podelil nagrade in priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovana po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil eden njegovih ustanoviteljev. Nagrade so bile podeljene posameznikom za njihove izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav ved o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB.
Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2018 je prejel prof. dr. Andrej Blejec, matematik in biostatistik, pionir interdisiplinarnega raziskovanja. Je vrhunski znanstvenik in raziskovalec na področju biostatistike z izjemno odmevno bibliografijo. Ta obsega 64 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 1600-krat in prispevajo k njegovemu visokemu h-indeksu 22. Je član uredniških odborov revij s področja biostatistike. V vsej svoji raziskovalni karieri je interdiciplinarno povezoval statistiko z vedami o življenju in pri tem sodeloval z raziskovalnimi skupinami s področij ekologije, agronomije, biologije raka in v zadnjih letih vse povezal na ravni sistemske biologije.
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2018 sta prejela dr. Matjaž Hren in dr. Klemen Zupančič, raziskovalca, podjetnika, ki sta svojo kariero začela kot mlada raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Po zaključenih znanstvenih doktoratih sta se podala v burne podjetniške vode. Pred osmimi leti sta predstavljala jedro za izgradnjo danes uspešnega podjetja Biosistemika d.o.o., ki je v zelo kratkem času preraslo iz mikro »spin-out« podjetja NIB v mednarodno prepoznavno podjetje na področju razvoja programske opreme za številne laboratorije v Evropi in ZDA.
Nagrado za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo sta prejela dr. Barbara Breznik in dr. Matjaž Novak. Dr. Barbara Breznik je v okviru invazije možganskega tumorja glioblastoma proučevala proteaze, mikrookolje in matične celice. Raziskava je imela toliko zanimivih rezultatov, da jih je Barbara v soavtorstvu objavila kar v 9 znanstvenih člankih. Dr. Matjaž Novak je v svoji nalogi proučeval pomen genotoksičnosti citostatikov za vodno okolje in ljudi. Svoje ugotovitve je predstavil v 7 člankih, med njimi tudi enem, ki je po kategorizaciji SICRIS uvrščen v kategorijo A”.
Priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo so prejeli tudi vsi mladi sodelavci NIB, ki so v obdobju od 1. oktobra 2017 do 30. septembra 2018 pridobili doktorske nazive – to so: Špela Alič, Alexandra Bogožalec Košir, Barbara Breznik, José Manuel Carita Gonçalves, Barbara Debeljak, Tjaša Lukan, Matjaž Novak, Mateja Vidic.
Prof. dr. Matjaž Kuntner ob podelitev nagrad in priznanj Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovanih po prof. dr. Miroslavu Zeiu
Sodobna družba se sooča z velikanskimi, globalnimi problemi med katerimi so globalne klimatske spremembe, onesnaževanje okolja s plastiko in toksičnimi snovmi, prenaseljenost in nezadostna oskrba s pitno vodo, pretiran izlov morskih organizmov, pandemije neslutenih razsežnosti in neznane bolezni, bioterorizem.
Naša generacija se zaveda teh težav, za katere znanost ponuja konkretne, inovativne rešitve. Znanstveniki razvijamo modele, ki temeljijo na ogromnih količinah počasi nabranih podatkov, ter s pomočjo pametnih algoritmov z verjetnostjo napovejo prihodnje vzorce in procese. Kot primere izpostavljam napovedi sprememb v atmosferi glede na trenutne izpuste toplogrednih plinov, porast oceanov v prihodnjih desetletjih glede na topljenje zalog ledu, takojšnje fiziološke in ekološke odzive organizmov na globalne spremembe, zmožnost dolgoročnega prilagajanja organizmov oziroma bolje rečeno vzorce njihovega izumiranja, stanje ekosistemov v prihodnjih desetletjih, širjenje patogenov v naravi ter pristope k njihovi kontroli, funkcioniranje organizmov na celičnem in molekularnem nivoju, spremembe lastnosti organizmov ali njihovih produktov skozi genski inženiring. To je le kratek izbor napovedi, ki jih ponuja moderna, interdisciplinarna znanost.
Rešitve za akutne in kronične probleme našega planeta in njegovih prebivalcev potrebujemo takoj. Danes razpolagamo z znanji in s tehnologijo, ki so bila še ob prelomu tisočletja neslutena. Znanstveniki čutimo dolžnost, da svoje znanje in nove tehnologije uporabimo v zasledovanju odgovorov na temeljna vprašanja ter v iskanju rešitev za globalne težave. To je naše poslanstvo. Dolžnost človeške družbe pa je, da znanstvenikom prisluhne in sledi njihovim zamislim, ter da pomaga iskati politično voljo za implementacijo predlaganih rešitev. Tu ni prostora za antiintelektualizem, misticizem, ali za zanikanje problemov in valjenje težav in krivde na naslednje generacije.
Slovenija s s vojimi težavami ni svetovna izjema niti v dobrem niti v slabem. Smo del globalnih problemov, ki jih moramo tako tudi reševati. Slovenska znanost je dobro globalno vpeta, potrebuje pa več stabilnosti v smislu razumevanja njenega poslanstva, ter seveda boljšega financiranja odličnih temeljnih in aplikativnih raziskav. Potrebujemo boljšo infrastrukturo, ki bi omogočala ustvarjanje kvalitetnega znanja in njenega prenašanja na naslednje generacije.
Sodelavke in sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo trdno verjamemo v ustvarjanje vrhunskega znanja, ki lahko človeku pomaga razumeti naravno ter antropogeno okolje v spreminjajočem se svetu. Sledimo svojim ciljem in viziji, ki smo jih letos obnovili. Že danes razpolagamo z vodilnimi kadri in skupinami v mnogih naravoslovnih področjih in tu ne mislim samo na slovenski znanstevni prostor. Uvajamo nove raziskovalne pristope v naravoslovnih znanostih, obenem pa trdno verjamemo v povezovanje naravoslovnih znanosti z družboslovjem in humanistiko. Smo namreč mnenja, da so kompleksni problemi človeštva najbolje rešljivi interdisciplinarno.
V slovenskem znanstvenem prostoru se zavzemamo, ne samo deklarativno, za povezovanje in sinergije. Naše okolje je namreč premajhno in trenutno tudi preslabo financirano za odprto konkurenčnost med skupinami. Zato smo odprti za medinštitutska in medsektorska sodelovanja in skupne investicije v kadre in v raziskovalno opremo ter skupno projektno delo. Sodelujemo v pedagoških procesih na vseh slovenskih visokošolskih ustanovah in soustvarjamo nove študijske programe. Smo mentorji študentom v Sloveniji in v tujini. Tovrstne povezave bomo v prihodnosti še nadgradili.
Na koncu naj za trenutek usmerim pogled iz prihodnosti v zgodovino. Miroslav Zei je pustil neizbrisljiv pečat ne samo v slovenski znanosti, ampak tudi globalno. Zato nagrajenci NIBa s ponosom nosijo plakete z njegovim imenom. Med nekdanjimi Zeijevimi nagrajenci, če omenim zgolj tiste nagrajene za življenjsko delo, so eminentni raziskovalci (profesorji Boris Sket, Alenka Malej, Jože Štirn, Andrej Čokl, Jadran Faganeli, Radovan Komel, ter moja predhodnica, Tamara Lah Turnšek). Častni člani Nacionalnega inštituta za biologijo pa so profesorji Kazimir Tarman, Guy Van Den Eede, Ron van Noorden in Tom Turk. Mnogi mlajši kolegi so prav tako že bili počaščeni s plaketo Miroslava Zeija kot priznanje za izjemne dosežke ali za izjemne doktorate.
Foto: Marko Alpner
