Napredek v računalništvu pomaga vsem vejam znanosti
V minulem letu so raziskovalci na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani skozi več kot 100 projektov preizkušali zmožnosti najnovejših tehnologij, razvijali nove pristope, algoritme in sisteme ter jih vpeljali v praktično rabo. Pomemben prispevek spada na področje umetne inteligence v povezavi s strojnim učenjem, obdelavo velikih podatkov, računalniškim vidom in nevronskimi mrežami. V letnem pregledu raziskovalnih dosežkov, Research Review 2018 pa so zbrana najbolj odmevna in prodorna odkritja.
Dostop do publikacije: https://fri.uni-lj.si/upload/PDF/Research_Review_fri_2018_WEB.pdf
Vzpostavitev odzivnega slovarja sopomenk sodobne slovenščine (viri.cjvt.si/sopomenke), ki ga je dobro sprejela širša strokovna javnost jezikoslovcev in prevajalcev, je bila tudi uvrščena med najodličnejše dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2018. Slovar je najobsežnejša avtomatsko generirana zbirka sopomenk v slovenščini in je bila ob pomoči računalnika ustvarjena nepredstavljivo hitro za tradicionalno jezikoslovje.
Pomemben napredek je naredila skupina raziskovalcev iz Laboratorija za računalniški vid, ki se ukvarja s področjem biometrije v povezavi z računalniškim vidom in uporabo nevronskih mrež. Poleg razvoja uspešnih sistemov za razpoznavo oseb na podlagi beločnice v očesu in uhljev, so razvili tudi sistem za deidentifikacijo, ki onemogoči razpoznavo obrazov in s tem odgovarja ne vse bolj perečo problematiko zasebnosti in nadzora nad osebnimi podatki.
Področja biologije, medicine in farmacevtike so danes odvisna od računalniško podprte obdelave podatkov. S strojnim učenjem je mogoče najti povezave med simptomi in boleznimi, zdravili in njihovimi učinki ter stranskimi učinki kombinacij zdravil. Različne raziskovalne skupine FRI so v zadnjem letu napovedovale možnost razvoja kognitivnih bolezni (Parkinsonova, Alzheimerjeva), verjetnost nastanka srčnih bolezni, uspešno so napovedali tudi prezgodnji porod z merjenjem vpliva bitja materinega srca na maternico.
Odprtokodno orodje za podatkovno analitiko Orange, ki so ga razvili v Laboratoriju za bioinformatiko, za mnoge predstavlja vstopno točko v podatkovno rudarjenje, so letos nadgradili za analizo genov v celicah in za spektralno mikroskopijo.
Projekti pokrivajo zelo širok nabor področij, od razvoja sistemov za pametna mesta (področje interneta stvari), razvoja pametnih tovarn (industrija 4.0), novih generacij bioloških zdravil, digitalizacije podjetij, povečanja učinkovitosti evropskega energetskega trga, do podpore turistični dejavnosti, razvoja didaktičnih računalniških aplikacij za lažjo integracijo otrok migrantov, razvoja sistema umetne inteligence za pomoč novinarjem in medijem.
