Nova raziskovalna pobuda bo poganjala evropsko baterijsko revolucijo
Svet, ki prehaja s fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov, se bo vse bolj zanašal na shranjevanje energije, zlasti na baterije. Boljše baterije lahko zmanjšajo ogljični odtis prometnega sektorja, stabilizirajo električno omrežje in še veliko več. Obsežna raziskovalna pobuda Battery 2030+ bo zbrala vodilne znanstvenike iz Evrope, kot tudi industrijo, da naredijo korak naprej v znanosti in tehnologiji baterij. Prvi projekt Battery 2030+ se začenja marca 2019 in bo predstavljal temelje te obsežne raziskovalne pobude za prihodnje tehnologije baterij.
V Strateškem akcijskem načrtu za baterije, ki je bil objavljen maja 2018, je Evropska komisija poudarila potrebo po podpori ekosistema evropske industrije baterij z dolgoročno raziskovalno pobudo za bodoče tehnologije baterij. Projekt Battery 2030+, ki trenutno vključuje 17 partnerjev iz devetih evropskih držav, je bil izbran v okviru Usklajevalnega in podpornega ukrepa iz programa Obzorje 2000. V enem letu (z začetkom marca 2019) bo projekt Battery 2030+ postavil temelje za 10-letni obsežen in dolgoročen evropski raziskovalni projekt.
Vizija Battery 2030+ je iznajdba baterij prihodnosti, ki bodo evropski industriji zagotavljale najsodobnejše tehnologije. Baterije so ena od ključnih tehnologij za doseganje temeljite dekarbonizacije evropskega energetskega sistema, zlasti v prometnem sektorju (z električno mobilnostjo) in elektroenergetskem sektorju (s skladiščenjem obnovljivih virov energije). V bližnji prihodnosti bomo potrebovali nove generacije zanesljivih, varnih, trajnostnih in cenovno dostopnih baterij. Konkurenca pri razvoju prihodnjih baterijskih tehnologij je že precej močna, vendar še vedno zelo odprta.
»Spopadali se bomo z izzivi izdelave izjemno zmogljivih baterij,« pravi Kristina Edström. »To pomeni vzpostavitev platforme za pospeševanje odkrivanja novih baterijskih materialov z uporabo strojnega učenja in umetne inteligence, predvsem pa osredotočanje na vmesne člene v baterijah, kjer prihaja do reakcij, ki lahko škodujejo življenjski dobi baterije. Razvili bomo pametne funkcionalnosti do ravni baterijskih celic in posebno pozornost posvetili vprašanjem trajnosti.«
Konzorcij Battery 2030+ vključuje pet univerz (Univerza Uppsala, Politecnico di Torino, Tehnična univerza Danske, Vrije Universiteit iz Bruslja, Univerza v Münsterju), osem raziskovalnih centrov (francoski Komisariat za atomsko energijo in alternativne energije, Tehnološki inštitut Karlsruhe, Francoski nacionalni center za znanstvene raziskave, Forschungszentrum Jülich, Fraunhofer-Gesellschaft, Fundacion Cidetec, Kemijski inštitut, Slovenija, SINTEF AS), tri združenja pod vodstvom, industrije (EMIRI, EASE, RECHARGE) in eno podjetje (Asiskey).
Foto: battery2030.eu
