Nova spoznanja v sintezni biologiji, Kemijski inštitut
Odsek za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega instituta, ki ga vodi prof. dr. Roman Jerala, vedno znova prijetno preseneča, saj njegovi sodelavci, raziskovalci, opravljajo tako dobre študije, da se uvrščajo med objave najprestižnejših revij. Zavzetost za raziskovalno delo, ki ga je že v minulih letih nenehno spodbujal dr. Jerala in je s skupino dosegal na mednarodnih tekmovanjih najvišje nagrade, se visoko obrestuje tudi danes. V zadnjih mesecih so izstopali predvsem nekateri dosežki.
Iva Hafner Bratkovič, je kot raziskovalka v skupini imela najpomembnejšo vlogo, kjer so razkrivali mehanizme začetka vnetja v človekovem telesu. Težo dosežku daje tudi objava v eni najpomembnejših revij Nature Comminications. Vnetni proces je reakcija telesa na okužbe in škodljive snovi iz okolja, odziv je lahko za nas koristen, po drugi strani pa lahko pretirano vnetje vodi do hudih obolenj, pojasnjuje Hafner Bratkovičeva. Raziskava razkriva nove podrobnosti v začetku procesa vnetja preko proteina NLRP3 in odkrili so, da velik del tega proteina ni potreben za zaznavanje nevarnosti. S tem so prispevali k razumevanju mehanizma uravnavanja tvorbe inflamasoma, kar je pomembno za vnetne procese same. Več informacij: https://www.nature.com/articles/s41467-018-07573-4
Tina Lebar je kot podoktorska raziskovalka v skupini dr. Jerale raziskovala področje sintezne biologije, ki je v sami topiki raziskovanja. Razvila je nov način uravnavanja delovanja genov. Kot pojasnjuje, delovanje genov uravnavajo proteini, ki se vežejo na DNK. Proteine z imenom TALE pa lahko načrtujemo tako, da se lahko vežejo na praktično katerokoli zaporedje DNK. V članku, objavljenem v reviji Nature Chemical Biology poročajo, da lahko TALE protein z DNK izpodrine drug TALE protein na zelo nenavaden način. TALE protein, ki je vezan na levi strani lahko izpodrine TALE, ki je vezan na desni, ne pa tudi obratno. To nenavadno lastnost so raziskovalci uporabili za izboljšanje natančnosti uravnavanja izražanja genov, za pripravo logičnih vezij v človeških celicah in preprečevanje cepitve s tehnologijo CRISPR na neželenih mestih DNK, kar je uporabno tako za celično terapijo kot za biotehnologijo. Več informacij: https://www.nature.com/articles/s41589-018-0163-8
Izr. prof. dr. Mojca Benčina, ki je že ugledna in uveljavljena znanstvenica in raziskovalca, je pojasnila raziskavo, s katero so iznašli nov, hitrejši način uravnavanja delovanja človeških celic. Tudi ta študija ponuja možnosti različnih medicinsnkih aplikacij in jo je ugledna revija Nature Chemical Biology uvrstila v objavo. Kot pojasnjuje dr. Benčina, se z novim odkritim načinom celice odzovejo na zunanji signal v minutah, namesto v urah. Odkritje je uporabno predvsem za uporabo celic za zdravljenje, kar odpira nadaljnje raziskovanje pomembne veje sintezne biologije. Uspeh v raziskavi so dosegli z natančno nadzorovanimi povezavami med proteini, ki se v odgovor na zunanje signale lahko cepijo in preuredijo v drugačne komplekse. S tem so se izognili počasnim procesom, ohranili pa so sposobost vozporednega in zaporednega procesiranja informacij. V celicah so sestavili logična vezja, kar je primerljivo s pospešitvijo delovanja računalnikov za red velikosti. Opisani mehanizem pa je podoben nekaterim naravnim procesom, kot je napr. strjevanje krvi, na kar utegne biti zelo pozorna medicina. Več informacij: https://www.nature.com/articles/s41589-018-0181-6
