Novi materiali za zeleno prihodnost in dober posel
V okviru Tedna Kemijskega inštituta je potekala tudi razprava na temo novih materialov, ki vse bolj postajajo najpomembnejši dejavnik nove paradigme razvoja izhajajoče iz zelene rasti, zelenega gospodarstva. Kot taka tudi že napoveduje nove koncepte gospodarstva, ki mu poznavalci v prihodnjem razvoju napovedujejo veliko ekonomsko učinkovitost.
Take spremembe so se že nekaj časa napovedovale, zagon pa so dobile ob spoznaju že kritične meje ogljičnega odtisa tudi kot posledica dolgoletne in intenzivne porabe fosilnih goriv. Za zmanjšanje toplogrednih izpustov, ki že nevarno pregrevajo zemljino ozračje, je po Pariškem sporazumu potrebno zelo hitro ukrepati. V iskanju novih rešitev ima znanost veliko vlogo. Od nje se pričakuje, da bo z novimi tehnologijami, novimi materiali in izdelki v proizvodnji omogočila čim manj ogljičnega odtisa. Zato tudi ne preseneča, da so poudarki na razvoju novih materialov eno najpomembnejših vprašanj okoljske tehnologije.
Raziskovalci Kemijskega inštituta so s svojimi raziskavami alternativnih virov energije, predvsem pri mobilnosti, v ospredju evropskih in tudi svetovnih raziskav. Prof. dr. Robert Dominko, ki raziskuje predvsem nove baterije za električno mobilnost, je razložil trend hitrih sprememb na tem področju v mobilni industriji. Kot druga uspešna možnost uporabe pogonskega sredstva se kaže vodik, kar intenzivno raziskuje dr. Nejc Hodnik, prav tako s Kemijskega instituta. Dr. Gorazd Gotovac iz podjetja Elaphe, kjer raziskujejo možnosti konstruiranja posebnih motorjev za električna vozila, poudarja, da je konkurenca v svetu izjemno huda, vsi veliki igralci mobilne industrije tekmujejo med seboj, komu bo najbolje uspelo na tem področju, ki v prihodnosti tudi obeta zelo dober posel. Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac iz Ekonomske fakuktete UL pa je poudarila, da je za tako silovite spremembe potrebno imeti ustrezno strategijo razvoja, kar je seveda stvar strukturnih politik, ki se morajo zavedati, da v nasprotnem primeru lahko zelo hitro ekonomsko izgubljamo. Jernej Tovšak iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je obrazložil, da se ministrstvo zaveda nujnosti tehnoloških spremeb in je zato v okviru Projekta pametne specializacije posebej podprlo te usmeritve in skuša čim bolj povezati industrijo in znanstvene institucije. Dr. Luka Omladič iz Filozofske fakultete UL, ki se kot filozof ukvarja s perečimi globalnimi ekološkimi vprašanji pa meni, da je potrebno afirmativno pristopiti k reševanju zmanjšanja toplogrednih izpustov. Čas se izteka, sami znanstveniki pa brez širše podpore, predvsem političnih odločevalcev, težko rešujejo tako pereče probleme.
