Odsev francoskih “événements de décembre”
Na prvi pogled se zdi zgolj slučajnost, da je bila sprožilna točka protestov v Franciji napoved zvišanja davka na gorivo. Prizadela naj bi predvsem ruralno prebivalstvo v okoliških krajih velikih mest in ljudi z nižjimi dohodki. Kot piše ekonomist Branko Milanović (srbsko-ameriški ekonomist, raziskovalec neenakosti in profesor na univerzi v New Yorku, nekdanji vodilni ekonomist v raziskovalnem oddelku Svetovne banke…Njegov graf “slonova krivulja” je eden najbolj znanih grafikonov iz ekonomije zadnjega desetletja, ki povzema stanje svetovnega gospodarstva v obdobju po hladni vojni) v Global inequality, pa do tako silovitih odporov ni prišlo zgolj zaradi napovedanega davka. Revolt je nastal zaradi tega, ker so ljudje dobili vtis, da naj bi zdaj plačevali ceno nečesa, kar so ocenili kot elitistični davek na klimatske spremembe. Podžgale so jih je tudi minule izkušnje, ko so že plačali ceno globalizacije, ceno neoliberalnih politik, selitev domače proizvodnje drugam zaradi konkurenčnosti, propadanje javnega servisa itd. V razpravi z nekaterimi kolegi ekonomisti, pravi Milanovič, je zagovarjal mnenje, da bi bilo pošteno ljudem v razvitem svetu povedati, da se utegnejo njihovi realni dohodki zelo zmanjšati zaradi novih davkov. Politiki in analitiki pa naj povedo, kako to izpeljati. To bi sicer povzročilo politični samomor, zato se takim sporočilom raje ognejo. Govorijo raje o tem, da smo vsi enako ogroženi in če vsi dojamemo resnost problema, bomo tudi omogočali rast v ekonomiji.
Revolt v Franciji, pa je ta vprašanja nekako izčistil. Po udarcih, ki so jih doživeli zaradi globalizacije, pripadniki srednjega razreda niso več naklonjeni plačevanju davkov na klimatske spremembe. Po drugi strani se je odprlo vprašanje hiatusa med politično elito in prebivalstvom. Macronova politika, ocenjuje Milanović, je bila od vsega začetka naklonjena bogatemu sloju, tako držo pa bi lahko poimenovali posodobljeni thacherizem. S svojim stilom vladanja, s svojo patricijsko držo, je Macron hiatus samo poglabljal.
In v takem vzdušju se je odvijalo dogajanje. Nadaljna radikalizacija bi lahko samo ogrozila izvorne cilje gibanja. Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na zgodovinsko izkušnjo iz leta 1968, ko so nasilni protesti izgubili veliko politično priložnost in obrnili javnost proti sebi.
Celoten članek je dosegljiv na:
https://glineq.blogspot.com/2018/12/first-reflections-on-french-evenements.html
Foto: wikipedia/Thomas Bresson –
