Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 2.06.21 in Inštituti

Omizje: Znanost med zakonom in realnostjo

Omizje: Znanost med zakonom in realnostjo

V središču razprave bo predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pa tudi okoliščine, v katerih v Sloveniji pripravljamo omenjeni zakon. Gre namreč za čas, ko se bomo morali soočiti s posledicami pandemije, nove svetovne razmere pa dokazujejo prebojno moč znanja, ki prav zdaj rešuje svet. Omizje bo potekalo v sredo, 2. 6. 2021 od 11. ure naprej na sledeči povezavi: vzivo.sta.si .

Predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v svojem osnutku opredeljuje naloge, ki jim je to področje zavezano pri opravljanju dejavnosti.  Pomembnost področja se kaže v dejstvu, da je njegov razvoj tesno povezan z doseganjem ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja države. Prepletenost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema pa temelji tudi na sodelovanju in medinstitucionalnem usklajevanju, saj gre za povezujoč proces izgradnje evropskega raziskovalnega prostora. Opredeljena sredstva državnega financiranja so določena v višini 1% BDP. Barcelonski cilj pa predvideva, da bodo države članice dosegle 3% BDP – 1% javnih in 2% zasebnih virov. Ustvarjanje novega znanja z raziskavami je namreč ključno za razvoj novih, inovativnih proizvodov, procesov, storitev, kar omogoča večjo konkurenčnost in dvig vsesplošne blaginje.

Nove svetovne razmere, pogojene s pandemijo pa samo dokazujejo prebojno moč znanja, ki danes rešuje svet. In preboj tehnologije cepiva mRNA, seže po napovedih dlje od epidemije COVID-19. Zato odmevna potrditev bistvene vloge znanosti v svetu zelo upravičuje spodbujanje razvoja temeljnih znanosti in novih raziskav še več in še bolj v prihodnosti. Ob tem pa EU v novi finančni perspektivi  predlaga tudi uvajanje partnerstev za raziskave in razvoj na zdravstvenem, podnebnem, digitalnem in drugih področjih, vendar z upoštevanjem  pospešenega “prevajanja” raziskav in znanstvenih  dosežkov v industrijo. Novi vidiki razvoja, ki jih v programu  okrevanja in odbojnosti opredeljuje EU, morda zato  potrebujejo tudi nekaj redefinicije področja znanstvenega razvoja.

Kako se do spremenjenih razmer opredeljujejo in jih, tudi v kontekstu novega zakona, komentirajo odločevalci? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti v razpravi z gosti:

  • dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost, MIZŠ
  • predstavnik/ca Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • prof. dr. Gregor Majdič, novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani
  • dr. Marko Perdih, namestnik direktorja ARRS
  • dr. Jana Kolar, predsednica Upravnega odbora ARRS
  • prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS in direktor Kemijskega inštituta
  • prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta “Jožef Stefan”
  • prof. dr. Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta

Omizje bo povezovala Ina Petric.

Foto: KI

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *