Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 18.05.22 in Inštituti, Univerze

Pajčje mreže – zmogljivi biofiltri okoljske DNK

Pajčje mreže – zmogljivi biofiltri okoljske DNK

Odkritje, da so pajčje mreže zmogljivi biofiltri DNK,  je  delo slovenskih raziskovalcev, ki so znanstveni članek objavili tudi v ugledni reviji Molecular Ecology Resources.

Okoljska DNK je nabor DNK organizmov v okolju, ne da bi jih bilo potrebno nabirati vsakega posebej.  Znanstveniki z namenom nabiranja okoljske DNK redno vzorčijo vodo, prst in permafrost, vzorčenje zraka pa je nekoliko bolj težavno. Slovenski znanstveniki, dr. Matjaž Gregorič z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so odkrili, da bi pajčje mreže zaradi svoje raznolikosti in razširjenosti v naravi lahko delovale kot zmogljivi biofiltri in bi lahko predstavljale obetaven nov vir eDNA.

Najprej so izvedli terensko raziskavo, katere namen je bil iz različnih pajčjih mrež pridobiti sledi določenih žuželk.  Nato so uporabili  metaanalizo črtnih kod DNA, to je množično sekvenciranje taksonomskih črtnih kod, da bi raziskali uporabnost eDNA iz pajčjih mrež za spremljanje biotske raznovrstnosti živali, gliv in bakterij. Njihovi rezultati kažejo, da genetski ostanki na pajčjih mrežah omogočajo zaznavanje tudi najmanjših ciljnih organizmov, in da je eDNA iz pajčjih mrež uporabna pri raziskovanju sestave združb organizmov.

Pajčje mreže so tuji raziskovalci že uporabili za pridobivanje DNK pajkov in njihovega plena. »Vendar menimo, da uporabnost eDNA iz pajčjih mrež daleč presega preprosto identifikacijo pajkov in njihovega plena,«  pravi Gregorič, prvi avtor študije. Raziskovalci so nabrali 25 pajčjih mrež, iz katerih so pridobili DNK kar 50 redov živali, več kot 100 redov gliv in 30 bakterijskih debel. »Presenečeni smo bili, ko smo videli, koliko organizmov smo lahko izsledili na le nekaj pajčjih mrežah,«  dodaja Gregorič.

Na podlagi teh rezultatov gre sklepati, da bi pajčje mreže lahko postale biofiltri nove generacije za usmerjeno in splošno spremljanje vseh vrst organizmov, od členonožcev, kotačnikov in gliv, do bakterij, rastlin in morda celo virusov. Uporaba eDNA iz pajčjih mrež tako ponuja številne možnosti uporabe, od spremljanja biotske raznovrstnosti, sledenja invazivnim in škodljivim vrstam, ocenjevanja prehrane živali, pridobivanja podatkov o podnebnih spremembah, do študij o razširjenosti in nišah členonožcev, rastlin, gliv in bakterij.

Foto: ZRC SAZU

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *