Pestrost opraševalcev in pridelava hrane, NIB
Na Nacionalnem inštitutu za pridelavo hrane (NIB) je poteklal strokovni posvet, kjer so predstavili rezultate prvega raziskovalnega projekta o pomenu divjih opraševalcev za slovensko kmetijstvo.
Bistvena ugotovitev kaže na velik pomen ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja rastlin. Zaradi podnebnih sprememb, kažejo zaskrbljujoče napovedi, bo strategija v prihodnosti še bolj pomembna. Prvi vpogled v zdravstveno stanje čmrljev v Sloveniji pa je prinesel nov, doslej povsem spregledan vidik pri obravnavi problematike čebeljih bolezni. Oboje kliče po hitrem in aktivnem ukrepanju.
NIB je vodilna slovenska in mednarodno prepoznana institucija na področju raziskav pomena pestrosti opraševalcev, je poudaril direktor inštituta prof. dr. Matjaž Kuntner. Na oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov že vrsto let opravljajo številna proučevanja povezana z biodiverziteto v kmetijski krajini in tokratni dogodek je bil že tretji po vrsti, ki so ga pripravili za snovalce kmetijskih in okoljskih politik, pove vodja oddelka doc. dr. Meta Virant Doberlet.
Pomen takih študij in predstavitev strokovni in širši javnosti je sila pomembno tudi za razvoj politik in strategij v kmetijstvu in še posebej za razvoj področja pridelave hrane in varstva potrošnikov, se je strinjala resorna ministrica dr. Aleksandra Pivec.
Obširneje je rezultate projekta predstavil vodja posveta, doc. dr. Danilo Bevk in poudaril, da potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo. Vendar ob hitrem ukrepanju ima Slovenija še potencial, da postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete. Naravne danosti za to so še, NIB razpolaga z ustreznim znanjem, potrebna je le še ustrezna podpora države.
Dr. Bevk je predlagal pripravo strategije varovanja opraševalcev, ki mora med drugim vključevati varovanje življenjskega prostora opraševalcev (cvetočih pozno košenih travnikov), monitoring in raziskave divjih čebel in prenos znanja v prakso.
Raziskava je potekala pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Grmom Novo mesto – centrom biotehnike in turizma in Biotehniškim centrom Naklo.
Foto: Danilo Bevk/NIB
