Planica: Center za simulacijo razmer v prihodnjih bivalnih enotah na Luni in Marsu
Konzorcij evropskih znanstvenikov redno opravlja raziskovalne in razvojne naloge pod eno streho v Olimpijskem športnem centru Planica. Glavni cilj teh raziskav je ovrednotiti vpliv razmer v bodočih bivalnih enotah na Luni in Marsu na človeka. Raziskave koordinira avtor predavanja, ki bo predstavil rezultate teh raziskav.
Med bivanjem na vesoljski postaji se telo sčasoma adapatira na breztežnost. Telo je v breztežnosti razbremenjeno, posebej spodnje okončine. Rezultat adaptacije na breztežnost je izguba mišične in kostne mase, in posledično tudi mišično moč. Te spremembe v breztežnostnem okolju ne povzročajo težave dokler je astronavt v vesolju. Težave nastopijo pri povratku na Zemljo. Te spremembe so lahko pri povratku na Zemljo za astronavta usodne. Vesoljska medicina ima zato dva glavna cilja: razumeti procese fizioloških sprememb v vesolju, in preprečiti te spremembe med bivanjem v vesolju. V primerjavi z normobaričnimi (normalni tlak) in normoksičnimi (normalna koncentracia kisika v zraku) razmerami v vesoljski postaji, bodo v bivalnih enotah na Luni in Marsu astronavti predvidoma živeli v razmerah podobnim na nadmorski višini do 4000m. S podporo Evropske vesoljske agencije smo v Olimpiskem športnem centru Planica razvili laboratorij, v katerem lahko raziskujemo učinek neaktivnosti in razbremenitev spodnjih okončin (kot simulacija učinka breztežnosti) v hipoksiji na: antropometrijo, strukturo in delovanje mišic, gostoto kosti, aerobno sposobnost, metabolizem, termoregulacijo, itd.
Predavanje prof. dr. Igorja Mekjaviča Planica: Center za simulacijo razmer v prihodnjih bivalnih enotah na Luni in Marsu bo v torek, 17. januarja ob 18. uri v v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Prof. dr. Mekjavić je znanstevni svetnik na Odseku za avtomatiko, bikibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan, kjer vodi programsko skupino na tem področju.
Po končanem študiju Biomedicinskega inžinirstva in magisterija na področu podvodne tehnologije na Univerzi Salford (Velika Britanija) je nadaljeval študij na področju Okoljske fiziologije na Univerzi Simon Fraser v Kanadi (doktorat) in na Karolinskem Institutetu na Švedskem (postdoktorat). Po vrnitvi na Simon Fraser Univerzi je delal kot: direktor odseka za Kineziologijo, direktor enote za Okoljsko fiziologijo in predstojnik podiplomskega študija. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1994 je bil gostujoči profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, profesor na Univerzi Porstmouth (Anglija), svetovalec Instituta za pomorsko medicino (Velika Britanija), svetovalec Odseka za letalsko medicino (Švedska) in gostujoči sodelavec na Institutu Jožef Stefan.
Ustanovil je laboratorij za baromedicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani in s tem predstavil zdravljenje s hiperbarično oksigenacijo v Sloveniji. Leta 2000 je z nizozemskim partnerjem ustanovil raziskovalno področje o uporabi normobarične hipoksije za vadbo športnikov, višinsko pripravo alpinistov in vojakov (med pripravami za mirovne misije v visokogorju), in na metabolizem pri ljudeh s prekomerno težo. Leta 2001 je ustanovil raziskovalni program o vplivu simulirane breztežnosti na fiziološke odzive v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, leta 2012 pa raziskovalni program o vplivu okoljskih razmer v bodočih bivalnih enotah na Luni in Marsu na človeka, v Olimpijskem športnem centru Planica. Kot svetovalec Evropske vesoljske agencije je koordiniral več projektov (ESA, 7. Okvirni program, ARRS), cilj katerih je ovrednotiti vpliv dolgotrajnega bivanja na Luni na različne fiziološke sisteme.Za svoje delo na področju vrednotenja zaščitnih oblačilnih sistemov za ekstremna okolja, predvsem pa za razvoj simulatorjev, je s sodelavci bil nagrajen s Puhovo nagrado za transfer tehnologije v industrijo.
