Podelitev nagrad Zlati znak Jožefa Stefana 2018
V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana, so na Institutu Jožef Stefan (IJS), podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana za leto 2018. Za najodmevnejše doktorate so jih prejeli dr. Boris Brus s Fakultete za farmacijo, dr. Tina Lebar z Medicinske fakultete in dr. Zala Lenarčič s Fakultete za matematiko in fiziko, vsi Univerza v Ljubljani.
Institut »Jožef Stefan« je letos že šestindvajsetič podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Mlade ljudi želi s tem spodbuditi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.
Dr. Boris Brus je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela »Strukturno-podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulatornim in nevroprotektivnim delovanjem.« Za nagrado ga je predlagal mentor, prof. dr. Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Nagrajenec poudarja: »V mojem doktorskem delu smo si zadali zelo konkreten cilj, hoteli smo na treh terapevtsko zelo pomembnih tarčah odkriti nove potencialne učinkovine, ki bi lahko te bolezni lajšale, mogoče pa celo povsem pozdravile. Posebnost mojega dela je, da smo se tega začetnega dela, odkrivanja teh novih spojin, lotili z računalnikom; nismo se lotili slepega testiranja knjižnice desetih milijonov spojin, ampak smo razvili poseben protokol, kjer smo virtualne knjižnice spojin ustrezno zmanjšali; na koncu nam tako ni bilo treba preveriti 10 milijonov spojin na določeni tarči, ampak samo med 10 in 20 spojin. Največji uspeh mojega doktorata je, da smo prišli iz samega modela na računalniku na koncu do tega, da je spojina delala na živalskem delu alzheimerjeve bolezni. Mentor je ustvaril res dobro raziskovalno skupino, na koncu pa smo dejansko odkrili nekaj pomembnega, objavili veliko število člankov, zunaj pa so tudi tri patentne prijave.«
Dr. Tina Lebar je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov. Njena mentorica je bila izredna profesorica dr. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, za nagrado pa jo je predlagal prof. dr. Roman Jerala, prav tako s Kemijskega inštituta.Tina Lebar: »Sintezna biologija je novejša veja biologije, ki se ukvarja s tem, da se celice spreminjajo na tak način, da dobijo neke povsem nove lastnosti, ki v naravi ne obstajajo. Jaz sem v svojem doktorskem delu delala s sesalskimi celicami in sicer sem jih spreminjala tako, da znajo izvajati neke logične funkcije, razna bistabilna stikala in oscilatorje, ki so po drugi strani osnovni elementi tudi v računalništvu. Tako da je moje doktorsko delo nekako vzporednica z računalništvom, nekako lahko vodi v začetke biološke računalništva,« poudarja nagrajenka in z delom odpira možen razvoj povsem novega polja sintezne biologije. Dr. Lebar je sesalske celice spremenila na način, da lahko nadziramo njihovo delovanje z različnimi signali. Dodamo jim neko kemikalijo, neko spojino, antibiotik, in potem celica na osnovi tega nekaj drugače naredi. To je konkretno zanimivo predvsem za področje terapije, zdravljenja.
Dr. Zala Lenarčič je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev. Za nagrado jo je predlagal mentor prof. dr. Peter Prelovšek.
Doktorsko delo Zale Lenarčič je s področja teoretične fizike trdne snovi. Raziskovala je vpliv zunanjih motenj na obnašanje snovi, ki so na kvantni skali modelirane kot interagirajoči sistemi. Njeno teoretično razumevanje odziva snovi na motnje je podalo vpogled v naravo interakcij med gradniki. Te so izvor lastnosti materialov, ki jih v eksperimentu z zunanjo motnjo potem lahko kontrolirano manipulirajo. »Že med doktoratom sem imela ta privilegij, da sem obiskala zelo raznolike inštitute. Pri tem sem spoznala, da se tudi fizika dela na zelo različne načine. Hierarhično precizno na Univerzi v Tokiu, veliko bolj intuitivno in prek burnih debat na Weizmannu, svobodno odprto na Harvardu. V fiziki se praktično pričakuje mednarodna izkušnja postdoca in po njo sem šla na Univerzo v Kölnu. Tu sem se največ naučila od širokega, genialnega pogleda svojega sodelavca prof. Achima Roscha, pa tudi iz pedagoških obveznosti prek tutorstev pri predmetih, ki tipično v Ljubljani niso predavani. Cikel bom v jeseni zaključila s selitvijo na Berkeley v skupino prof. Altmana, ki me je že kot doktorsko študentko povabil tudi na Weizmann Institute of Science. Ja, lepo in nevarno je leteti z najboljšimi in upam, da bom nekaj od teh navezav in manevrov lahko prenesla v zrelejši del svoje znanstvene kariere. Če mi bo ta ponujena. Seveda, najraje v Sloveniji, ali pa vsaj v Evropi,« je več kot pronicljivo in plastično opisala svoje raziskovalne izkušnje nagrajenka.
Foto: IJS
