Pages Menu
Categories Menu

Posted on 4.12.17 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

Podelitev Preglovih nagrad Kemijskega inštituta

Podelitev Preglovih nagrad Kemijskega inštituta

Že tradicionalna prireditev na Kemijskem inštitutu je tudi letos potekala v podeljevanju nagrad in priznanj najboljšim. Podelili so tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo in tudi štipendijo Janka Jamnika. Sicer pa je bil letošnji dogodek pripravljen v čast raziskovalcema, profesorjema Janezu Plavcu in Gregorju Maliju, ki sta za svoje delo letos prejela prestižni državni nagradi – Zoisovo nagrado in Zoisovo priznanje.

Častna gostja slovesnosti je bila veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, njena ekselenca ga. Sophie Honey. V svojem nagovoru „ UK – Slovenia future cooperation on science: bilateral relationship post-brexit“, je spregovorila o sodelovanju na področju znanosti med Slovenijo in Veliko Britanijo po brexitu. V Združenem kraljestvu želijo tudi v prihodnje iskati načine in dogovore, s pomočjo katerih bodo nadaljevali in še okrepili sodelovanje z evropskimi državami, še posebej na področju znanosti, inovacij in raziskav, je poudarila.

Preglovi nagrajenci za najboljše doktorsko 2017 delo so:

Dr. Tine Curk, ki se je po končanem dodiplomskem in magistrskem študiju fizike na Univerzi v Mariboru leta 2012 vpisal na doktorski študij teoretične kemije na Univerzi v Cambridge-u (University of Cambridge) v Veliki Britaniji pod mentorstvom prof. Daana Frenkela. Po zaključenem doktoratu je v letih 2016-2017 je deloval kot asistent na FKKT Univerze v Mariboru, trenutno je pa podoktorski raziskovalec na Univerzi v Edinburgu (University of Edinburgh) in Kitajski akademiji znanosti v Pekingu. Nagrajeno delo dr. Curka „Modelling Multivalent Interactions“ ima glavni motiv razumevanje multivalentnih interakcij v supramolekularni kemiji. Predstavi optimalen dizajn nanodelcev za specifično vezavo celic, kar omogoča dostavo zdravila samo določenemu tipu celice. Trenutno je v procesu prijave na patent za detekcijo bakterijskih okužb z multivalentnimi nanodelci. Najpomembnejše dognanje, ki ga Dr. Curk predstavi v doktorskem delu je, da je specifično ciljanje celic možno tudi brez selektivnih označevalcev. Izsledki teh raziskav so bili objavljeni v najprestižnejših revijah, kot so PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences of United States of America), JACS (Journal of  the American Chemical Society) ter Nature Materials.

Dr. Tina Lebar, je leta 2011 zaključila dodiplomski študij mikrobiologije na Biotehniški fakulteti. Med študijem je leta 2010 sodelovala kot članica slovenske ekipe, ki je zasedla prvo mesto na študentskem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM (“international Genetically Engineered Machines”) na prestižni ameriški univerzi MIT. Doktorski študij je nadaljevala na Odseku za Sintezno Biologijo in Imunologijo na Kemijskem Inštitutu. V nagrajenem delu „Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov“, je področje sintezne biologioje, ki se ukvarja s pripravo umetnih genskih regulatornih omrežij v živih celicah, kjer so dogodki in končni izhod ob prisotnosti različnih signalov načrtovani. Do danes pripravljena genska regulatorna omrežja temeljijo na uporabi naravnih bakterijskih transkripcijskih faktorjev, ki pa so na voljo v omejenem številu, lahko pa interagirajo z drugimi celičnimi procesi, hkrati pa imajo zalo različne biokemijske lastnosti, zaradi česar je njihovo obnašanje v kompleksnih sistemih nepredviljivo. Doktorsko delo temelji na uporabi načrtovanih DNA vezavnih proteinov za gradnjo umetnih genskih omrežij v sesalskih celicah, kar ponuja mnoge prednosti pred naravnimi bakerijskimi elementi, hkrati pa predstavlja novo stopnjo standardizacije in omogoča večjo stopnjo kompleksnosti umetnih sistemov. Potencialno bodo kompleksna genska omrežja uporabna za različne aplikacije, naprimer za izgradnjo biosenzorjev, v diagnostiki, predvsem pa za kontrolirano celično terapijo in zdravljenje različnih bolezni. Doktorsko delo je pomemben prispevek k znanosti in razvoju sintezne biologije za biotehnološke in medicinske aplikacije, predstavlja pa tudi vizionarstvo na področju biološkega računalništva. Rezultate doktorskega dela je dr. Lebar objavila v uglednih znanstvenih revijah Nature Communications in ACS Synthetic Biology.

Dr. Vojč Kocman, je leta 2012 je zagovarjal diplomsko nalogo z naslovom “Nenavadna topologija oligonukleotida iz promotorske regije gena itsn1” pod mentorstvom prof. dr. Janeza Plavca na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pod istim mentorstvom je kot mladi raziskovalec nadaljeval s preučevanjem struktur nukleinskih kislin na NMR centru na Kemijskem inštitutu. Plod njegovega dela, objavljenega v dveh člankih leta 2014 in 2017 v ugledni reviji Nature Communications, je bilo odkritje nove štirivijačne družine DNA, ki jo je poimenoval AGCGA-kvadrupleksi. Doktorsko delo je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom “Strukturne študije z gvanini bogatih oligonukleotidov povezanih z avtizmom”. Nagrajenec je v svojem doktorskem delu želel strukturno opisati z gvanini bogate oligonukleotide, ki jih najdemo znotraj regulacijske regije gena PLEKGH3, ki je med drugim udeležen pri regulaciji razvoja in delovanja nevronov ter je povezan z razvojem avtizma. Pri tem je odkril novo štirivijačno strukturno družino, ki jo je poimenovali AGCGA-kvadrupleksi. Identificiral je oligonukleotidna zaporedja, ki se zvijajo v AGCGA-kvadruplekse in se nahajajo v regulacijskih regijah 38 človeških genov, ki jih povezujejo z razvojem živčnega sistema in nevroloških motenj, abnormalno rastjo kosti in hrustanca, razvojem raka in regulacijo osnovnih celičnih procesov. Odkritje je razširilo znanje o strukturni raznolikosti molekule DNK in lahko bistveno prispeva k razumevanju osnovnih celičnih procesov in k odkrivanju novih terapevtskih tarč. Rezultate svojega dela je dr. Kocman kot prvi avtor objavil v dveh publikacijah v vrhunski reviji Nature Communications.

Na dogodku je bila podeljena tudi Štipendija Janka Jamnika. Letošnji štipendist je bil izbran na podlagi javnega razpisa, na katerega je prispelo lepo število vlog. Z dvema najbolje ocenjenima kandidatoma je bil opravljen razgovor, kjer sta se oba kandidata odlično odrezala, najbolje med njimi pa izbrani kandidat, Luka Kavčič.

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *