Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 28.11.19 in Featured, Inštituti

Podelitev Preglovih nagrad na Kemijskem inštitutu

Podelitev Preglovih nagrad na Kemijskem inštitutu

Na Kemijskem inštitutu je potekala že tradicionalna podelitev  Preglovih nagrad, ki jih podeljujejo že od leta 2004. Poimenovali so jih po Frideriku Preglu edinemu Nobelovcu slovenskega rodu, ki je to najvišje priznanje dobil za kemijo leta 1923.  Pregl je bil izjemen ustvarjalec sodobne organske kemijske mikroanalize. S tem, ko je iznašel postopek za razčlenitev minimalnih, tudi tisočkrat manjših količin organskih snovi, je odprl pot revolucionarnim odkritjem v medicini, fiziologiji, kemiji, biologiji in drugod.

Poleg priznanja nagrajencem dr. Ani Bjelić, dr. Fabiu Lapenti in dr. Tei Lenarčič, je dogodek zaznamovalo  tudi priznanje letošnjima prejemnikoma prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prof. dr. Jerneju Uletu in izr. prof. dr. Nejcu Hodniku.

Seveda tudi vsi uspehi in priznja zahtevajo sistematično, dosledno in prizadevno delo za ustvarjajne odlične znanosti, za prenos znanja na mlade, za pridobivanje novih projektov tudi tistih najžlahtnejših, ERC. Prizadevali si bodo, da bi le-teh do leta 2023 pridobili vsaj 5. Direktor inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je nizal tudi pridobitve najboljših infrastrukturnih dosežkov, ki so potrebni, da bo zanost postala bolj kompetitivna, da bodo bolje sodelovali gospodarstvom…skratka, da bodo razvijali moderno znanost.

Osrednji govorec je bil dr. Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Izzive razvoja znanosti je postavil v kontekst odličnosti, odprtosti in povezovanja. Kemijski inštitut je v omenjenih alinejah naredil velik preboj v zadnijih letih, zato je Stančič poudaril…”Glede na znanje in pomen vašega dela pa je pomembno, da ne razmišljate zgolj o tem, kako dobiti več denarja v inštitut amapak tudi kako bi bilo potrebno bolje urediti celotno raziskovalno sfero. Prevzemajte iniciative. Imate ugled in kredibilnost, zato je prav, da razmišljate o tem, kaj bi bilo potrebno spremeniti za to, da bi še bolje lahko delali v skladu z vašim poslanstvom in strategijo. “

dr. Ana Bjelić

 

Dr. Ana Bjelić, ki je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Katalitske pretvorbe derivatov lignina in njihova reakcijska kinetika«, v okviru  katerega je razvijala mikrokinetični model za katalitsko pretvorbo derivatov lignina. Lignin je ena glavnih sestavin biomase in obetaven obnovljiv vir kemikalij in goriv. Žal se njegova struktura v različnih virih biomase razlikuje, zato končni produkti po katalitski pretvorbi niso vedno enake kakovosti. Natančen model katalitske pretvorbe bi ta problem lahko rešil, saj bi omogočil, da bi na podlagi znanih lastnosti lignina v dotični biomasi primerno priredili reakcijske pogoje, da bi dosegli želeno konverzijo in selektivnost pretvorbe. Nagrajenka je pri zasnovi svojega modela upoštevala termodinamiko raztapljanja vodika v topilu, transportne pojave, reakcije v glavni masi tekoče faze, ter adsorpcijo, desorpcijo in reakcije na površini katalizatorja. Model, ki ga je postavila, ne predvideva nobenega koraka reakcije kot najpočasnejšega, ampak upošteva prav vse elementarne stopnje. Vključuje tudi karakteristike različnih komercialnih katalizatorjev in omogoča poglobljeno razumevanje mehanizmov hidrodeoksigenacije in hidrogeniranja,  česar  doslej poznani konvencionalni modeli niso omogočali.

dr. Fabio Lapenta

Dr. Fabio Lapenta je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »In vivo samosestavljanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic«. Ukvarjal se je s proteinskim inženiringom oz. de novo dizajnom proteinov. Dizajniranje novih na zaporedju temelječih proteinskih struktur, ki niso prisotne v naravi, predstavlja izziv na področju strukturne biologije predvsem zaradi njihove potencialne uporabnosti v medicinske ali biotehnološke namene. Nagrajenec se je posvetil dizajnu, izolaciji in karakterizaciji de novo proteinov na osnovi obvitih vijačnic, ki imajo sposobnost samosestavljanja. Izoliral je več različic proteinskih tetraedrov in predstavil poglobljen pogled na pravila, ki vodijo zvitje novih struktur in določajo stabilnost teh nenaravnih proteinov. Poleg tetraedra, ki se sestavi iz 12 segmentov obvitih vijačnic, je pripravil še piramido iz 16 segmentov, triagonalno prizmo iz 18 segmentov in še nekaj drugih struktur. Z uporabo metod rentgenskega sipanja pod majhnim kotom (SAXS) in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) je potrdil obliko in velikost nanostruktur in pokazal na prisotnost praznega prostora znotraj proteinov, kar je posebna lastnost teh struktur.

dr. Tea Lenarčič

Dr. Tea Lenarčič  je nagrajenka za doktorsko delo z naslovom »Molekularna evolucija proteinske domene za vezavo na površino celic«.  V okviru doktorskega dela je preučevala molekularno evolucijo proteinskih domen za vezavo na površino celic, ki so razširjene pri patogenih mikroorganizmih in nekaterih toksičnih višjih organizmih. Največ pozornosti je namenila raziskovanju družin egerolizinov in proteinov, podobnih proteinu Nep-1. Da bi pridobila natančen opis nekaterih predstavnikov teh družin, si je pomagala s številnimi biofizikalnimi metodami. S pomočjo strukturne biologije je uspela opisati, kako se proteini, podobni proteinu Nep-1, vežejo na sladkorni del membrane rastlinskih celic, s tem pa je pojasnila začetni korak pri toksičnem delovanju teh proteinov. Hkrati je lepo pokazala, kako je natančno poznavanje zgradbe bioloških molekul pomembno za razumevanje delovanja celic in mikroorganizmov. Rezultati raziskave imajo tudi široko praktično vrednost, saj so preučevani proteini prisotni v nekaterih mikroorganizmih, ki napadajo gospodarsko pomembne poljščine, novo pridobljeno znanje pa bo omogočilo razvoj fitosanitarnih spojin.

Foto: KI

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *