Podelitev Zoisove nagrade in priznanja, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja
Letošnja podelitev Zoisove nagrade in priznanja, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je v ospredje postavila najbolj zaslužne posameznike ali skupine, ki so s svojimi zaslugami ali aktualnim delom izstopali na področju znanosti in raziskovanja.
Odbor, ki mu predseduje prof. dr. Tamara Lah Turnšek, se je odločil, da letos podeli dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, tri priznanja ambasador znanosti RS in dve Puhovi priznanji za pomembne dosežke.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel akad. prof. dr. Branko Stanovnik
Njegovo delo je pretežno usmerjeno na področje organske heterociklične kemije, na sintezo in razvoj novih reagentov v organski in heterociklični kemiji, tavtomerijo heterocikličnih sistemov, študije NMR, azido-tetrazolo izomerizacije, reakcije prenosa dušika, študije heterocikličnih diazo spojin in heterocikličnih diazonijevih soli, 1,2- in 1,4-cikloadicije in 1,3-dipolarne cikloadicije, stereoselektivne sinteze, asimetrično sintezo na osnovi azometiniminov, heterociklične aminokisline in naravne spojine, predvsem indolove alkaloide. Skupaj z akad. prof. dr. Miho Tišlerjem je ustanovitelj ljubljanske šole heterociklične kemije, ki je mednarodno razpoznavna že pol stoletja. Bogat opus znanstvenih in strokovnih del, monografij, preglednih člankov v pomembnih mednarodnih revijah je zelo odmeven v mednarodni javnosti, kar dokazuje tudi več kot sto vabljenih plenarnih predavanj na mednarodnih kongresih in vabljena predavanja na mnogih univerzah.
Akademik prof. dr. Stanovnik je član uredniških odborov številnih mednarodnih časopisov, mednarodnih znanstvenih odborov mednarodnih kongresov. Bil je organizator ali soorganizator domačih in mednarodnih kongresov. Priznanje njegovemu raziskovalnemu delu upravičujejo članstva v SAZU in več tujih znanstvenih akademijah, častno članstvo v tujih kemijskih društvih in, ne nazadnje, številna priznanja in nagrade doma in v tujini.
Zoisova nagrada za življenjsko delo je prejel akad. prof. dr. Uroš Skalerič
Življenjska pot akad. prof. dr. Uroša Skaleriča se je vila med kliničnim in raziskovalnim delom. Po doktoratu in specializaciji na medicinski fakulteti je bil dvakratni Fullbrightov štipendist in gostujoči profesor na Univerzi Emory in kasneje na Nacionalnem inštitutu za stomatološke raziskave v Bethesdi, ZDA. Po vrnitvi je postal redni profesor na medicinski fakulteti in znanstveni svetnik Instituta Jožef Stefan, saj je povezal svoje raziskovalno delo z neposrednim prenosom v klinično prakso na Centru za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Instituta Jožef Stefan in s tem zasejal seme pri nas tedaj še slabo razvite parodontologije. Je redni član SAZU in častni član Ameriške akademije za parodontologijo.
Raziskovalni opus prof. dr. Uroša Skaleriča vsebuje več podpodročij: raziskave zobnih in obzobnih tkiv z metodami magnetne resonance, epidemiološke raziskave ustnih bolezni in parodontalne bolezni, etiopatogenezo parodontalne bolezni, parodontalno medicino in nove možnosti zdravljenja parodontalne bolezni.
V klinično prakso je vnesel vrsto inovativnih rešitev, kot so uporaba elektronske parodontalne sonde, obnova obzobnih tkiv in novi implantološki sistemi, sodeloval pa je tudi s slovensko industrijo, in sicer pri uvedbi laserjev v zobozdravstvo.
O svojih raziskavah je poročal na številnih vabljenih predavanjih na tujih univerzah in kongresih ter strokovnih srečanjih. Bil je predsednik Evropskega odseka Mednarodne zveze za stomatološke raziskave, Evropske federacije za parodontologijo in Mednarodne akademije za parodontologijo, kar odseva izjemen ugled in prispevek k razvoju stomatologije tudi v svetovnem merilu.
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za znanstveno monografijo: Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 je dobil prof. dr. Janko Prunk
Iskalec zgodovinske resnice, ki je temeljni vir njegove znane polemičnosti, je začel znanstveno kariero kot raziskovalec. Čeprav je zgodaj prešel na univerzo, je ostal zvest svoji temeljni znanstveni naravnanosti. Slovence je prvič opozoril nase z disertacijo o samouničujoči poti slovenskih krščanskih socialistov v OF. Tudi v nadaljnjem delu je ostal zvest slovenski »Geistgeschichte«, ki pa jo je kot humboldtovec in štipendist Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu vpenjal v evropske okvire. To je storil toliko lažje, ker je bil pripadnik ozke skupine zgodovinarjev, ki je stroko povezovala z nemškim jezikovnim prostorom, s katerim so bili formalni stiki zaradi II. svetovne vojne praktično neobstoječi. S tem je pripomogel k modernizaciji in mednarodnemu uveljavljanju slovenske historiografije.
Ob spoznanju, da je odgovor za dogajanje pri nas v evropskem prostoru, se je prof. dr. Prunk lotil po vsebini in obsegu monumentalne monografije Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015. V slovenskem zgodovinopisju je brez primere. Njegova sta tudi koncept in poimenovanje civilizacije kot racionalistične. Prelomne trenutke Evrope vidi v francoskih in evropskih revolucijah do leta 1848, v mirni in tudi burni sledeči meščanski dobi, dveh svetovnih vojnah ter v iskanju ravnotežja po njih. Za razliko od mnogih sodobnih zgodovinarjev vzrokov ne išče v modernizaciji, temveč v razumu, ki ni in ne more biti samouničujoč, dokler je zavezan človeškosti.
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod je pripadla prof. dr. Božidarju Šarlerju
Prof. dr. Božidar Šarler, fizik z doktoratom iz tehnike, vodi Laboratorij za večfazne procese na Univerzi v Novi Gorici ter Laboratorij za simulacijo materialov in procesov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani. Je pridruženi profesor University of Southern Queensland, Avstralija, ter Taiyuan University of Technology, Kitajska.
Razvil je nov, konceptualno preprost brezmrežni način numerične obravnave parcialnih diferencialnih enačb na podlagi lokalne uporabe radialnih baznih funkcij ter z njim natančno in učinkovito rešil številne zapletene naravoslovne in tehnične probleme z velikim številom neznank. Ti obsegajo večfazne sisteme na več prostorskih merilih, v katerih so povezani vplivi elektromagnetnih polj z nelinearno mehaniko trdnin in turbulentno dinamiko tekočin.
S tem je v svetovno zakladnico znanja prispeval izvirno in splošno uporabno numerično metodo, ki jo odlikujejo odsotnost računske mreže in krajevne integracije, številne možnosti prilagodljivosti, preprosta numerična implementacija ter uporabnost za geometrijsko zapletene oblike v različnih dimenzijah.
Je prejemnik več mednarodnih nagrad in priznanj ter vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih konferencah, univerzah in inštitutih.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju jezikoslovja je prejel izr. prof. dr. Franc Marušič
Prof. dr. Franc Marušič je izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici; je mednarodno prepoznaven slovenski jezikoslovec, ki je imel v zadnjih sedmih letih več kot 20 vabljenih predavanj na tujih univerzah. Ukvarja se s teoretičnim jezikoslovjem in slovničnimi vprašanji slovenskega jezika, konkretno s tvorbeno slovnico, skladnjo, usvajanjem jezika, jezikovnim svetovanjem in jezikom v znanosti.
V reviji Syntax, eni izmed najboljših na področju formalnega jezikoslovja, je objavil odmevno razpravo o glagolskem ujemanju (Slovnice ujemanja sestavljenega osebka v slovenščini), ki je spodbudila več raziskav ujemanja ob sestavljenem osebku v različnih jezikih sveta. V razpravi Oblikoslovje kot vir zgodnjih pomenov številk pa je pokazal (sodeloval je s Kalifornijsko univerzo v San Diegu, Massachusettskim tehnološkim inštitutom, Univerzitetnim kolidžem v Londonu in Univerzo kralja Sauda), da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje pomena številk – slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se pomena številk »ena« in »dve« naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci.
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v kemiji je prejel prof. dr. Iztok Turel
Dr. Iztok Turel je redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in je strokovnjak za področje koordinacijske kemije. V delih, ki jih je pripravil sam ali s sodelavci, so opisane raziskave interakcij kovinskih ionov in kompleksov z biološko pomembnimi snovmi, farmacevtskimi učinkovinami ter tudi uporabo kovinskih kompleksov v katalizi. Delo skupine dr. Turela je vplivalo na razumevanje načinov in pomena interakcij kovinskih ionov in biološko pomembnih molekul. Iz objavljenih del je viden hiter napredek, ki ga je skupina prof. dr. Turela naredila v zadnjem desetletju – tako v uporabi zahtevnih eksperimentalnih tehnik, interdisciplinarnem pristopu in sodelovanju ter izbiri najbolj aktualnih raziskovalnih problemov.
Izpostaviti velja tudi, da je bil prof. dr. Turel med prvimi v Sloveniji, ki se je sistematično začel ukvarjati s pripravo rutenijevih spojin in študijem njihovih lastnosti. Zaradi velike uporabnosti rutenijevih spojin (biološke lastnosti, kataliza, sončne celice itd.) so danes tovrstne raziskave povsod v svetu (in tudi pri nas) v velikem vzponu.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi je prejela prof. dr. Metka Filipič
Prof. dr. Metka Filipič je vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Njeno znanstvenoraziskovalno delo obsega proučevanje molekularnih mehanizmov genotoksičnega in karcinogenega delovanja naravnih in antropogeno vnesenih onesnažil v okolje.
Priznanje je podeljeno za vodenje in izredno uspešno zaključen projekt 7. okvirnega programa EU – CYTOTHREAT z naslovom »Usoda in učinki citostatskih farmacevtikov v okolju in določitev biomarkerjev za izboljšano oceno tveganja izpostavljenosti okolja«. Kot koordinatorka je povezovala raziskave osmih priznanih znanstvenih skupin iz šestih držav. Rezultati projekta so nove analitske metode za določevanje ostankov citostatikov v okolju ter podatki o njihovih škodljivih učinkih na vodne organizme. Pri zasnovi ekotoksikoloških raziskav je uvedla inovativne eksperimentalne pristope, ki so dali povsem nove podatke za oceno nevarnosti ostankov citostatikov za okolje in zdravje ljudi.
Interdisciplinarni opus raziskav prof. dr. Metke Filipič na področju ekotoksikologije niso le znanstveni, temveč tudi strokovno pomembni dosežki, ki postavljajo smernice za preventivno zakonsko ureditev varovanja okolja.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike in optoelektronike je dobil prof. dr. Janez Krč
Pri načrtovanju sodobnih optoelektronskih gradnikov predstavlja numerično modeliranje ključno orodje tako za optimizacijo obstoječih struktur kot tudi za razvoj novih. Prof. dr. Krč je kot redni profesor na Katedri za elektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvil enodimenzionalni optični model za simulacijo tankoplastnih optoelektronskih struktur z nanohrapavimi spoji, kar je omogočilo podrobno analizo in izboljšanje učinkovitosti pretvorbe sončnih celic. Prof. dr. Krč je odigral odločilno vlogo tudi pri razvoju ostalih optičnih modelov in simulatorjev v Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko. Mednje sodi tudi koncept sklopljenega modeliranja, ki omogoča simulacije najsodobnejših optoelektronskih gradnikov z nano- in mikrofotonskimi strukturami. Izbrane pristope modeliranja tankoplastnih fotonapetostnih gradnikov je kot prvi avtor objavil v znanstveni monografiji pri mednarodni založbi CRC Press. Licence razvitih simulatorjev uporabljajo v priznanih raziskovalnih organizacijah, med njimi sta École polytechnique fédérale de Lausanne v Švici in Helmholtz-Zentrum Berlin v Nemčiji, ter v uglednih podjetjih v Evropi, ZDA in Aziji.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev je prejel doc. dr. Jernej Fesel Kamenik
Dr. Jernej Fesel Kamenik je višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan in docent za fiziko na Univerzi v Ljubljani. Njegovo znanstveno delo sega na področje teoretske fizike osnovnih delcev. Ukvarja se s fiziko kvarkovskih in leptonskih okusov, procesi in lastnostmi kvarkov t in s fiziko Higgsovega bozona. Izjemno mednarodno odmevnost je dosegel z raziskavami na področju tvorbe kvarkov t in anti-t, izmerjenih v eksperimentih na trkalnikih Tevatron in LHC, ter z interpretacijo nekaterih redkih razpadov mezonov B in D, izmerjenih v eksperimentih Belle, BaBar in LHCb.
Dr. Fesel Kamenik je med redkimi teoretskimi fiziki, ki se izredno hitro odzivajo na nova eksperimentalna spoznanja v fiziki delcev. V preteklih letih je na podlagi nekaterih presenetljivih rezultatov meritev v eksperimentih z osnovnimi delci podal razlage signalov ter napovedi in predloge novih meritev, ki so bili skupaj v znanstveni literaturi citirani že več kot 1500-krat.
Je eden izmed svetovno najuspešnejših in najprodornejših mladih fizikov. Njegov prispevek k možnim razlagam eksperimentalnih podatkov, ki kažejo na morebiten obstoj doslej neznanih osnovnih delcev, je v mednarodnem znanstvenem prostoru visoko cenjen.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju sinteze zdravilnih učinkovin je prejel izr. prof. dr. Zdenko Časar
Dr. Zdenko Časar je zaposlen v farmacevtski družbi Lek in dopolnilno na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno področje je interdisciplinarno, prepleteno med organsko in farmacevtsko kemijo, usmerjeno v ekološko sprejemljivo in učinkovito sintezo zdravilnih učinkovin. Njegovi raziskovalni uspehi so predstavljeni v številnih vrhunskih publikacijah, kot je na primer »Angewandte Chemie«. Originalni sintezni pristopi in pripravljene spojine, ki jih je razvil dr. Časar, so patentno ščitene v 19 patentnih družinah, pri čemer je bilo doslej podeljenih 52 mednarodnih patentov v 14 od 19 patentnih družin.
Rezultati njegovih raziskav kažejo, da je dr. Časar izjemen v povezovanju znanosti in izzivov gospodarstva. Po podatkih baze IMS Health je – na primer – Lek/Sandoz samo z zdravilom na osnovi učinkovine kabergolin, katere proizvodnjo je omogočil izum dr. Časarja in sodelavcev, leta 2014 ustvaril približno 3 milijone USD prodaje.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva so prejeli
prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek
Nagrajeno raziskovalno skupino za pomembne dosežke na področju lesarstva sestavljajo strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt, Ljubljana, in podjetja M Sora, Žiri. Raziskovalna skupina je uspešno združila svoje znanje in novo razviti material v novo inovativno okno »Wintherwax« z visoko dodano vrednostjo. Izpeljali so razvoj lesenega okna vse od prve ideje do lansiranja izdelka na trg. Pri razvoju okna so raziskovalci združili dve tehnologiji: termično modifikacijo lesa in njegovo impregnacijo z voski na naravni osnovi. Termična obdelava znižuje ravnovesno vlažnost lesa, impregnacija lesa z voski pa prodiranje vlage in vode v les. Za osnovo je bil uporabljen smrekov les.
Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela prof. dr. Sara Dolničar
Prof. dr. Sara Dolničar znanstveno deluje v Avstraliji. Najprej je delovala na University of Wollongong, od leta 2013 pa na ugledni The University of Queensland. Znanstveno se ukvarja z metodologijo in merskimi orodji v marketingu, predvsem na področjih turizma, prostovoljstva in trajnostne rabe voda. Na teh področjih je izvedla številne odmevne mednarodne raziskave, kar jo globalno uvršča med 2 % najuspešnejših raziskovalcev s področja marketinga. O odličnosti njenega znanstvenoraziskovalnega dela priča več kot 300 znanstvenih del z več kot 6000 citati. Je članica prestižne International Academy for the Study of Tourism in uredniških odborov devetih najuglednejših mednarodnih znanstvenih revij. Za svoje delovanje je prejela 12 prestižnih mednarodnih nagrad. ARRS jo prepoznava kot eno od 129 najuglednejših slovenskih znanstvenikov v svetu.
Prof. dr. Sara Dolničar je intenzivno vpeta v slovenski znanstveni prostor. Od leta 2012 pedagoško in raziskovalno sodeluje s Fakulteto za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, od leta 2014 pa tudi z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Njeno sodelovanje se oslikava v prenosu znanstvenoraziskovalnih spoznanj na raziskovalce in študente ter v soustvarjanju odmevnih znanstvenih dosežkov skupaj z njimi.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije je prejel prof. dr. Gregor Cevc
Težišče njegove dejavnosti je prenos učinkovin na mesta v telesu, kjer so le-te potrebne. Kot nosilce je najprej uvedel in pojasnil delovanje površinsko modificiranih lipidnih mehurčkov, ki ostanejo v telesu dlje časa in se zato nakopičijo v novotvorbi, kjer nato zvišajo koncentracijo citostatika v njej. Njegova naslednja terapevtsko pomembna iznajdba so zelo elastični lipidni mehurčki, ki se lahko samodejno prebijejo skozi biološke zapore, na primer kožo; za take samouravnavane, prilagodljive nosilce učinkovin je prejel več kot 100 državnih in mednarodnih patentov. Objavil je tudi več kot 200 delno izjemno odmevnih del in nekatera od svojih odkritij prenesel v poslovno prakso. Biotehnološko podjetje, ki ga je ustanovil, je v Nemčiji, kjer tudi živi in dela, je kot prvo samostojno razvilo novo zdravilo od zasnove do registracije. Njegova dejavnost ima velik pomen, zaradi česar mu je uspelo zagotoviti tvegani kapital za poslovni razvoj podjetja.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije je prejel prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.
Prof. dr. Igor Gregorič je zaključil študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specializacijo iz splošne in kardiovaskularne ter torakalne kirurgije pa v Houstonu (Teksas), kjer deluje še danes.
Pri svojem delu se ukvarja z zdravljenjem bolnikov s končnim srčnim popuščanjem, kjer je razvil različne tipe mehanskih črpalk, ki se rutinsko uporabljajo pri kliničnem delu. Prav tako je razvil nove pristope pri posegih na srčnih žilah. Predvsem pa je dr. Gregorič eden najuspešnejših srčnih kirurgov, ki izvajajo presaditev srca. Poleg strokovnega dela je dr. Gregorič tudi zelo uspešen raziskovalec. Njegov znanstveni opus obsega več kot 200 znanstvenih del v najuglednejših medicinskih revijah in številna poglavja v strokovnih knjigah in monografijah. Za svoje strokovno in znanstveno delo je bil večkrat nagrajen, kjer izstopata posebno priznanje Ameriškega združenja za srce in naziv najboljši zdravnik v Ameriki.
Prof. dr. Gregoriča posebej odlikujeta njegovo sodelovanje in vzdrževanje stalnih stikov z matično domovino Slovenijo, saj slovenskim zdravnikom na vrhunskih kliničnih ustanovah v Houstonu omogoča stalno izpopolnjevanje in specializirana strokovna znanja. Prof. dr. Igor Gregorič je torej eden najvidnejših svetovno znanih srčnih kirurgov, ugleden znanstvenik, ki tesno sodeluje s Slovenijo ter pomaga slovenskim kolegom in študentom pridobivati znanje na najvišji strokovni ravni.
Foto: MIZŠ
