Poklon vsega sveta Stephenu Hawkingu (1942-2018)
Slavni svetovni fizik, Stephen Hawking, je umrl na današnji dan, na 139. obletnico rojstva Alberta Einsteina. Občudovali so ga ljudje različnih rodov in različnih dežel. Čeprav je bil veliko let zaradi redke neozdravljive bolezni, znane kot amiotrofična lateralna skleroza ali bolezen gibalnega živčevja, priklenjen na bolniški voziček, je postal prava ikona in pop zvezdnik fizike. Bolniški voziček je usmerjal z dvema prstoma preko računalnika, preko njega je tudi govoril, kjer je imel na razpolago zalogo kakih tri tisoč besed.
V najširši javnosti je zablestel s knjigo Kratka zgodovina časa. Od velikega poka do črnih lukenj, ki je bila tudi dolgo na seznamu uspešnic v ZDA in Angliji. O njem je bilo napisanih tudi več knjig, njegovo življenje je bilo upodobljeno v filmih, nastopil pa je tudi v nekaterih nanizankah.
Zanimivo je, da je bil Hawkingov mladeniški junak poleg Bertranda Russella tudi Fred Hoyle. Zaradi slednjega se je tudi odločil za študij v Cambridgeu. Še pred doktoratom pa je Hawking nasprotoval enemu od izvajanj Hoyla, ki pa je bil tedaj zelo ugleden in spoštovan profesor. Po njegovem predavanju pred Kraljevo družbo ga je javno opozoril na napako v računih. Na Hoylovo vprašanje, odkod ima ta podatek, je Hawking odgovoril, da je naredil vse izračune tudi sam.
V tistem času je poslušal tudi predavanje Rogerja Penrosa o črnih luknjah in se odločil, da se bo ukvarjal z njimi. Delo ga je tako pritegnilo, da je prvič v življenju vneto delal in mu je na lastno presenečenje to tudi ugajalo. S črnimi luknjami se je pozneje tudi nadrobneje ukvarjal.
Hawking je kozmologijo povezoval s fiziko delcev. Pri tem se je nadejal, da bodo fiziki odkrili enotno teorijo ali teorijo vsega ali teorijo česarkoli. Glede tega, kot je v svojih knjigah zapisal Janez Strnad, mu je veliko fizikov ugovarjalo. Upanje se je na tako teorijo izjalovilo, čeprav se je že nekajkrat zdelo, da so se ji fiziki približali.
Uspešnost njegovih knjig pa še vedno ostaja. In čeprav veliko bralcev sicer priznava, da težko ali ne morejo slediti vsem mislim v knjigi, imajo pa pri tem prijeten občutek, da je astrofiziku, ki je te misli rodil, nekaj do tega, da bi tudi bralci poskušali sodelovati v veliki dogodivščini, v raziskovanju vesolja.
