Polži in školjke iz Jadranskega morja

Polži in školjke se na Zemlji razvijajo  že več kot 100 milijonov let. Skozi evolucijo so se prilagodile najrazličnejšim življenskim okoljem in temu primerno so izoblikovale svoje domovanje. Vrste, ki so živele v času dinozavrov, se razlikujejo od tistih, ki danes živijo v svetovnih morjih.

Kot relativno mlado morje, je Jadransko morje kot nekakšen zaliv Sredozemskega morja in se zajeda med dve celini. V času poledenitev je bila njegova gladina precej nižja in je bila severna obala Jadranskega morja nekje med današnjim Zadrom in Ancono. Severni del, kamor sodi Tržaški zaliv in z njem slovenski del Jadranskega morja, ima najvišjo bibavico vzdolž Jadranske obale, zaradi dotokov sladke vode pa je nekoliko manj slano. Školjke in polži so se prilagodili slanosti, bibavici in različnim podlagam na morskem dnu. Največ jih živi v delu, do koder prodre sončna svetloba, saj je v takem delu tudi največ hrane. Med polži iz Jadranskega morja, ki so opisani v knjižici z zgonjim naslovom, najdemo tudi vrste, ki so prispele od drugod, bodisi z ladjami ali preko Sueškega prekopa. Priseljena rapana je vrsta voleka, ki je zelo agresivna. Posebnost so vrste iz Rdečega morja, med katerimi so porcelanke, ki jih pred desetletjem ali več v Jadranskem morju sploh ni bilo. Tako kot polži se tudi školjke z lupino  prilagajajo podlagi. Nekatere, denimo, si ustvarijo domovanje v kamnini. Najbolj znan je morski datelj, ki potrebuje kar pet let za 1 centimeter velikosti. Zato so jih zaradi uničevanja morskega okolja zavarovali. Sicer v Jadranskem morju živi sorazmerno veliko polžev in školjk in v knjižici je predstavljenih 120 vrst polžev in 60 vrst školjk, posamezne vrste so opremljene z opisi in fotografijami za čim lažje prepoznavanje.

Knjižica Polži in školjke Jadranskega morja je letošnja tematska številka revije Življenje in tehnika, kjer avtorja Marjetka Kardelj in Miha Jeršek bralca  seznanita tudi z geološko preteklostjo Jadranskega morja in najpomembnejšimi abiotskimi dejavniki  preživetja – svetlobo, tlakom, slanostjo, gostoto, temperaturo morske vode in z njimi povezanimi morskimi tokovi. Jadransko morje je kot del Sredozemskega morja sicer nekoliko odmaknjeno od globalnih morskih tokov, najbrž pa je zaradi svoje lege še bolj občutljivo. Njegova zahodna obala je bolj enovita, njen razčlenjeni vzhodni del pa ponuja izredno pestrost morskih okolij. Na jugu globina Jadranskega morja presega 1400 metrov, na severu pa njegova najplitvejša dela – Tržaški in Beneški zaliv – dosegata povprečno globino 17 metrov.

Avtorja sta kot naravoslovca privržena morju, njegovemu bogastvu ter življenju v njem in ob njem. Zavedata se, da je Jadransko morje nekaj posebnega, da je med netropskimi morji verjetno najbolj raznoliko in tudi precej občutljivo. Pripravila sta tudi prvo malakološko razstavo pri nas pred šestimi leti.

Foto: Miha Jeršek