Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 25.10.22 in Univerze

Prof. dr. Bojan Mohar, FMF UL, prejemnik ERC projekta

Prof. dr. Bojan Mohar, FMF UL, prejemnik ERC projekta

Naslov pojekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC)ki ga je prejel prof. dr. Bojan Mohar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, nosi naslov “KARST – interdisciplinarni mednarodni ERC projekt za sinergijo raziskav ( ERC Synergy) na področju proučevanja kraških vodotokov”
Prof. dr. Bojan Mohar, je slovensko-kanadski matematik, ki je doktorat prijel leta 1986 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom matematika Toma Pisanskega. Raziskovalno deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani ter na Univerzi Simon Fraser, ki sodi med najbolj ugledne kanadske univerze glede na raziskovalne dosežke. Leta 1988 se je kot štipendist programa Fulbright izpopolnjeval na Univerzi Ohio State, leta 1990 je prejel Kidričevo nagrado (sedaj Zoisova nagrada). Od leta 1999 je član Inženirske akademije Slovenije, leta 2020 pa je postal član kanadskega Kraljevega združenja. Za svoje raziskovalne dosežke je leta 2016 prejel Eulerjevo nagrado, leta 2018 pa nagrado John L.Synge, ki jo podeljuje kanadska Royal Society. Leta 2018 je bil tudi imenovan za izbranega člana združenja SIAM (Society for Industrial and Applied Mathematics), leta 2020 pa je postal izbrani član v American Mathematical Society. Bil je tudi vodilni nosilec programa Canadian Research Chair za teorijo grafov na Univerzi Simon Fraser. Je izvršni urednik revij Journal of Combinatorial Theory Series B in Electronic Journal of Combinatorics ter član uredniških odborov več drugih znanstvenih revij.
Prof. Mohar deluje na področjih teorije grafov in teoretičnega računalništva. Njegovi dosežki v algebrajski teoriji grafov so odmevni, saj se uporabljajo v računalništvu in jih lahko povežemo tudi z delovanjem iskalnika Google. Odkril je vrsto prodornih rezultatov tudi v topološki teoriji grafov; nekateri od njih so zbrani v osrednji sodobni monografiji za to področje z naslovom Graphs on Surfaces, ki jo je prof. Mohar napisal skupaj s Carstenom Thomassenom in izdal leta 2001 pri založbi Johns Hopkins University Press.
In kako pojasniti vsebino raziskave? Kraški vodotoki so velika dragocenost in hkrati velika nevarnost: medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25% svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa morebitnega onesnaženja. Z vidika podnebnih sprememb se moramo pripraviti na ekstremne pojave, kot so poplave ali dolgotrajna suša in predvideti posledice za kraške vodotoke. Kljub njihovemu družbenoekonomskemu pomenu, več desetletnim raziskavam in obsežnim katastrofam, ostajajo kraške strukture in procesi področje, ki ga je izjemno težko oceniti. Zaradi velike kompleksnosti kraškega podzemlja in težke dostopnosti so podatki za modeliranje pretokov in transporta v kraških sistemih poznani le delno. Ključni pojavi, povezani z ekstremnimi dogodki, so še vedno zunaj meja obstoječih sposobnosti modeliranja. KARST bo vzpostavil naslednjo generacijo stohastičnih okvirov modeliranja za napovedovanje kraških procesov, ocenil ranljivost kraških vodotokov in napovedal njihov odziv na ekstremne dogodke. Novi pristop bo povezal strukture in modele na vseh ravneh, daleč preko meja trenutnih obstoječih in računalniških simulacij.
Rezultat raziskav bo edinstven več nivojski okvir modeliranja za napovedovanje pretokov in prenosa na krasu. Rešitev zahtevnih problemov, ki se pojavijo pri dosegu teh ciljev, bo omogočila sinergija nosilcev projekta, ki združuje nabor sposobnosti in znanja vseh štirih nosilcev, ki so vrhunski strokovnjaki na področjih hidrogeologije, fizike, matematike in mehanike tekočin. Raziskovalci pričakujejo, da bo njihov novi pristop preko teorije grafov in teorije omrežij vplival na druge realne sisteme, npr. v medicini (kapilarne mreže), nevroznanosti (možganska mikrocirkulacija) ali pri preučevanju ledenikov (tok ledeniške vode).
Gre pa za izrazito interdisciplinaren projekt, v katerem bo sodelovalo kar 32 raziskovalcev. Poleg prof. Bojana Moharja, ki bo na tem projektu odgovoren za matematični del raziskav, z njim v projektu sodelujejo tudi: prof. dr. Marco Dentz s španskega inštituta IDAEA (področje fizike), prof. dr. Benoît Noetinger s francoskega inštituta IFP Energies nouvelles (področje mehanike tekočin) in prof. dr. Philippe Renard z Univerze v Neuchâtelu v Švici (področje hidrogeologija).

Vir:

https://geoviewer.bgr.de/mapapps4/resources/apps/whymap/index.html?lang=en&tab=whymap_gwr

Foto: UL

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *