Prof. dr. Boštjan Golob, FMF UL: Mladim omogočimo široko izobrazbo in kreativen način razmišljanja
Čas prehoda v novo, tehnološko zelo razvito družbo, ki ji dajemo oznako 4.0, pogojuje tudi osvajanje znanj, s katerimi lahko sledimo hitrim spremembam. In če bodo nekateri spremembam sledili, jih bodo drugi kreirali. V samem procesu razvoja sprememb pa so ključni ljudje z znanji in kot kažejo razmere, predvsem ljudje s širokim razponom znanja in kreativnim načinom razmišljanja. Pri tem ima pomembno vlogo izobraževanje, a njegov pomen je zaznaven bolj na deklarativni ravni, realnost pa ni vedno skladna z namerami. Ker se zadnja leta vse več govori o (ne)ustreznosti znanja in veščin, ki naj bi jih diplomanti osvojili v času terciarnega izobraževanja, nas je zanimalo, kako ta vprašanja rešujejo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL). Njihovi diplomanti se namreč pohvalijo, da jim je fakulteta dala znanje, ki jim omogoča hiter uvid v probleme na katerem koli področju delajo. Kapital, ki ga ne gre zanemariti na karierni poti.
Ta vidik nam je med drugim pojasnil prof. dr. Boštjan Golob, prodekan za znanstveno raziskovalno področje in predstojnik Oddelka za fiziko FMF UL. Prof. Golob ima izkušnje kot raziskovalec in kot visokošolski učitelj. Je sodelavec mednarodne kolaboracije Belle na trkalniku elektronov in pozitronov v Tsukubi na Japonskem, bil je tudi fizikalni koordinator omenjene kolaboracije. Poleg tega je tudi nekdanji sodelavec Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi, Švica. Področje njegovega raziskovalnega dela je eksperimentalna fizika osnovnih delcev, lastnosti mezonov in kršitev simetrij v zakonih narave.
Prof. Golob z elokvenco naravoslovca pojasnjuje tudi vprašanja, ki zadevajo širši družben in tudi političen ustroj delovanja. Več kot razmisleka so vredne njegove analize dogajanj zadnjih let na polju študijskega procesa, od obsežnega vpisa na terciarno izobraževanje, prepustnosti študija, finančnega stanja visokega šolstva in reorganizacije študijskih predmetov znotraj fakultet, pa vse do vprašanja inflacije diplom, ki zadnje čase vznemirja. Ker pa uspe študij fizike diplomante uvajati v »strikten, lahko bi rekli naravosloven način razmišljanja, ki je analitičen…«so diplomanti fakultete vešči uporabe znanj na različnih področjih. Tudi takih, za katera si do nedavnega nismo predstavljali, da se na njih fizik suvereno znajde, poudarja prof. Golob. Mnogi inovativni, podjetni, njihovi nekdanji slušatelji se usmerjajo v podjetništvo, uspešni so tudi v poslovnih okoljih, finančnih institucijah, zavarovalništvu itd. Vendar ob favoriziranju podjetništva, ki je zadnja leta tako v ospredju, je prof. Golob mnenja, da ga vendar ne gre tako »poveličevati kot edine zveličavne poti v napredek, tudi druga področja močno prispevajo k razvoju družbe. Ne sme pa nas biti strah podjetnih iniciativ«. Ob vsem pa je morda najbolj pomembno, da dobijo mladi dovolj široko izobrazbo, opremljeni naj bodo z metodami in načinom razmišljanja, ki omogočajo kreativno mišljenje. To je zagotovilo družbe prihodnosti.
In kaj so najbolj izzivalna področja fizike danes? Prof. Golob kot raziskovalec eksperimentalne fizike osnovnih delcev odgovarja, da so to kvantna teorija gravitacije, iskanje odgovorov kaj je temna snov, iskanje superprevodnih snovi pri sobni temperaturi in izdelava prototipa procesorja kvantnega računalnika….in odkritja, povezano s tako imenovano Novo fiziko. Odgovori na katerokoli od omenjenih vprašanj bodo bistveno spremenili tudi naša vsakdanja življenja, zaključuje prof. Golob.
