Prof. dr. Dragan Mihailović, IJS: Ni raziskave, ki ne bi bila uporabna
Vedno, ko se načenja pogovor o temeljnem in aplikativnem raziskovanju, o pomenu enega ali drugega za razvoj, za uspešnejše gospodarstvo in hitrejši preboj na konkurenčnem trgu, se naklonjenost pogosto obrne v prid aplikativnemu delu.Vsaj v zadnjih letih je to bolj očitno, ko se znanosti nenehno reže raziskovalni evro. Vendar bi bilo potrebno pogosteje izreči dejstvo, da so vse temeljne raziskave v končni konsekvenci tudi aplikativne, pojasni prof. dr. Dragan Mihailović, vodja odseka za Kompleksne snovi na Institutu “Jožef Stefan” in univerzitetni učitelj. Delo prof. dr. Mihailovića je predvsem eksperimentalne narave na področju raziskav elektronske dinamike v različnih kvantnih materialih. V Sloveniji je uvedel vrsto novih eksperimentalnih področij: eksperimentalne raziskave superprevodnikov, fulerenov, femtosekundno spektroskopijo ter nanoelektroniko in molekularno elektroniko. Posebne izkušnje ima tudi pri komercializaciji dosežkov temeljnih raziskav na področju nanomaterialov, kjer je ustanovil startup podjetje Mo6, ki se zdaj ukvarja z izdelavo nanobiosenzorjev. Izjemnost raziskovalnega dela prof. Mihailovića kažejo tudi objave v prestižnih revijah kot so Science, Nature in Physical Review Letters ter vabljena predavanja na uglednih mednarodnih konferencah. Objavil pa je tudi več člankov z nobelovcema K.A. Müllerjem in Alanom Heegerjem. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad med drugim nagrado sklada Borisa Kidriča, Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke in bil izbran za “Častnega člana visoke mize” v uglednem Oxford Christ Church College.
Ko prof. Mihailović govori o smiselnosti raziskovanja tako zapletenega področja kot je superprevodnost, postreže z odgovorom: ”Že evolucija pove, da vrste, ki so bile radovedne, so obstale in tiste, ki radovednosti niso imele, so izumrle.” Misel na aplikacijo pa je v raziskovanju pogosto inspiracija. Pri superprevodnosti je inspiracija to, da bi lahko prihranili veliko energije, če bi imeli pri visoki temperaturi superprevodne materiale. In prav superprevodnost je v raziskovanju velik izziv. Posebno vprašanje ob tem je povezava z industrijo. Posebej pri nas. Tudi Evropa je začela nekako zaostajati pri aplikativnem raziskovanju. Vodilna velika podjetja ne delajo več inovativnih prebojev, pojavlja pa se vedno več majhnih, inovativnih podjetij, ki dobro razumejo tako bazično kot aplikativno raziskovanje. In ta bodo v prihodnosti vodilna v inovacijah.
Foto & video: Igor Domijan
