Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB); Brez bazične ni niti aplikativne znanosti

Stoletje, v katerem nas je tudi v njegovi prvi petini zaznamovala pandemija, se bo v iskanju  rešitev naslanjalo na razvoj biotehnologije. Ta znanstvena veda je na osnovi minulega bazičnega zanaja v dobrih desetih mesecih razvila cepivo proti patogenu, ki je s svojim naglim širjenjem ogrozil mnoga življenja na globusu. Uspešnost znanstvenikov je dokaz, kaj vse zmore človeštvo, če se združi za skupni cilj. Zgolj leta in leta  raziskovalne vneme, tudi odrekanja in pogosto nezadostne podpore in spregledovanja pomena raziskovalnega dela, je zdaj postalo očitno, da edino “znanost lahko reši civilizacijo”.

Te razmere dobro pozna prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), znanstvenica s področja rastlinske biotehnologije, patofiziologije, virologije in diagnostike rastlinskih virusov, bakterij in fitoplazem. Na osnovi izjemnega temeljnega znanja se je njena raziskovalna  skupina hitro odzvala na raziskovanje virusa SARS-CoV-2, ko so izvedli odmevno študijo  ugotavljanja prisotnosti virusa v odpadnih vodah slovenskih čistilnih naprav. Inštitut se tudi ponaša z licenco dveh evropskih referenčnih laboratorijev, ki so jo pridobili na osnovi odličnega raziskovalnega dela Ravnikarjeve na področju mikrobov pri boleznih rastlin.