Prof. dr. Petar Pavešić, FMF UL: Orodje matematike so še vedno možgani

Pogovori z matematiki so vedno zanimivi. Ne gre zgolj za razlago njihove ožje specializacije, videnje problema drugih ved, lahko matematikova razlaga popolnoma spremeni ali osvetli neko rešitev. Predpogoj pa je, da se znanstveni parametri uporabljajo konsekventno. O tem pišeta tudi ekonomist Tomáš Sedláček in Oliver Tanzer v knjigi Lilith und die Dämonen des Kapitals, kjer izrecno poudarjata, …”da matematika in stohastika ostajata ravno to, kar sta, instrumenta. In njuna funkcija je odvisna od tega, kaj počnemo z njima. In nikakor ne gre dvomiti o neznanski koristnosti te znanosti za napredek človeštva.”

Del teh vprašanj odpira tudi matematik  dr. Petar Pavešić, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Področje njegovega proučevanja je topologija, predvsem homotopska teorija, teorija vlaknenj in svežnjev, Lusternik-Schnirelmannova kategorija, fundamentalna grupa Peanovih kontinuumov in algebra v okviru katere proučuje teorijo kolobarjev in skoraj-kolobarjev, faktorizacije modulov pa tudi teorija kategorij in homološka algebra
Kot pojasnjuje, se v zadnjem obdobju vedno bolj ukvarja z uporabo homotopske teorije v robotiki, kar vključuje študij prostorov leg robotskih naprav, singularne lege, načrtovanje gibanja in podobno. Večina znanstvenih objav prof. Pavešića je tudi prav s tega področja.

Tudi kot nekdanji dekan FMF je zavzet analitik problematike poučevanja na srednješolski in univerzitetni ravni, zlasti obdobja bolonjske reforme in posledično kakovosti visokega šolstva.
Področje njegovega zanimanja je tudi glasba (kar sploh opažamo pri matematikih), predvsem zahtevnejša. Kot matematika, ki je vešč abstraktnega mišljenja, ga zanima tudi analitična filozofija, katere pristop je problemski in črpa iz znanstvenih raziskovanj.