Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 6.02.15 in Inštituti, Video, Featured

Prof. dr. Spomenka Kobe, IJS: Pri azbestu je trajalo 50 let, da so ga prepovedali uporabljati

Prof. dr. Spomenka Kobe, IJS: Pri azbestu je trajalo 50 let, da so ga prepovedali uporabljati

Prof. dr. Spomenka Kobe, vodja odseka za nanostrukturne materiale na Institutu Jožef Stefan, pravi, da so nanostrukturni materiali še zelo neraziskano področje. Kot primer navaja železopaladij, za katerega vemo, da ni toksičen, ne ve pa se, kako je z njim v obliki nanodelca. In raziskave, recimo v medicini, gredo v smeri uporabe nanodelcev pri zdravljenju tumorjev. Je pa pri tem še veliko neznank. Tudi Evropa se vedno bolj usmerja v raziskovanje tosksičnosti oziroma netoksičnosti nanodelcev za vsak material posebej. »Eden takih je titanoksid. Zanj že vemo, da je toksičen, pa se kljub temu uporablja vsepovsod. Pri kremah za sončenje, pri zobnih pastah za beljenje zob, dodaja se tudi mozareli. In vsi, ki se s tem ukvarjamo, moramo ozaveščati ljudi in prispevati k širjenju znanja«, izrecno poudarja prof. Kobetova.
Sicer pa je bila ugledna znanstvenica za svoje raziskovalno delo večkrat nagrajena. Prejela je Nagrado sklada Borisa Kidriča za delo »Tolmačenje vpliva mikrostrukture na magnetne lastnosti materialov«, Nagrado republike Slovenije za »Izum postopka za toplotno obdelavo magnetov iz zlitine samarija in kobalta«, za razvojno raziskovalno delo je prejela tudi dve inovacijski verigi v tovarni Iskra Feriti za uspešna prenosa tehnologij v proizvodnjo.
Delala je kot gostujoča znanstvenica na Twente University Enschede, Nizozemska, na Oddelku za kemijsko tehnologijo. V tem času je imela tudi vabljeno predavanje v Philips Components v Eindhovnu. Prav tako je bila kot gostujoča znanstvenica vabljena na University of Western Australia, Perth, Australia, v Laboratoriju za magnetizem in magnetne materiale pod vodstvom Prof. Roberta Street-a.

Zadnja leta je delo prof. Kobetove pretežno usmerjeno v osnovne in usmerjene osnovne raziskave trajno magnetnih materialov s poudarkom na študiju vpliva kemijske sestave in postopka priprave nanokristaliničnih prahov intermetalnih zlitin redkih zemelj in elementov prehoda na fazno sestavo in končne magnetne lastnosti. Ti prahovi služijo kot osnova za izdelavo najmodernejših visokoenergijskih plasto magnetov. Procesiranje nanokristaliničnih prahov na osnovi intermetalnih zlitin Sm-Co, Nd-Fe-B in Sm-Fe-N je omejeno na moderne ekološko neoporečne tehnologije.
Raziskovalno področje pa je v zadnjem obdobju poleg magnetnih materialov na osnovi intermetalnih zlitin redkih zemelj in elementov prehoda, razširila še na kompleksne zlitine v okviru sodelovanja v Evropski mreži odličnosti NoE CMA (Complex Metallic Alloys); skupina za magnetne materiale, ki jo tudi vodi. Pomembno je, da se je v tem času vključila v dve novi raziskovalni področji t.j. magnetokalorični materiali in kvazikristali za shranjevanje vodika. V kratkem obdobju je skupina dosegla svetovni vrh na obeh področjih raziskav.
Visoke znanstvene reference na področju trajnomagnetnih materialov na osnovi redkih zemelj in elementov prehoda so ji omogočile pridobitev evropskega projekta v vrednosti 4 mio EUR, katerega tudi koordinira.

Foto & video: Igor Domijan

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *